Stečajni postopek stečaj

STEČAJNI POSTOPEK – STEČAJ PODJETJA IN OSEBNI STEČAJ (s.p.)

Se vaše podjetje sooča z nelikvidnostjo ali visoko izgubo? Je vaša gospodarska družba močno zadolžena, ne zmorete več plačevati obveznosti ali pa imate že nekaj časa blokirane račune? Ste samostojni podjetnik posameznik in razmišljate o osebnem stečaju? Potem potrebujete pomoč pravnika, ki se spozna na gospodarsko pravo in stečajne postopke! Naša odvetniška pisarna vam lahko pomaga izpeljati vse postopke, ki zadevajo prenehanje delovanja gospodarskih družb, prav tako pa vam lahko pomagamo pri osebnem stečaju.

STEČAJ PODJETJA KOT PRENEHANJE DELOVANJA GOSPODARSKE DRUŽBE

Stečajni postopek je načeloma namenjen poplačilu terjatev upnikov iz premoženja podjetja oziroma iz stečajne mase. Običajno pa s tem nastopi tudi prenehanje delovanja gospodarske družbe, ki zaradi nelikvidnosti, dolgov, visoke izgube ali drugih razlogov ne more več nemoteno poslovati. Stečaj gospodarske družbe lahko predlaga sam dolžnik, lahko pa do stečajnega postopka pride tudi na podlagi predloga upnikov, pri čemer morajo biti za to izpolnjeni nekateri pogoji. Eden od takšnih pogojev je, da lahko upnik predlog za stečaj odda, če dolžnik s plačilom terjatev zamuja že več kot dva meseca. Prav tako lahko stečaj predlaga Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, če dolžnik že več kot dva meseca ni izplačal plač svojim zaposlenim. O predlogu za stečaj odloča sodišče, ki odloči tudi o začetku stečajnega postopka ter o vseh njegovih nadaljnjih korakih.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

OSEBNI STEČAJ ZA FIZIČNE OSEBE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE

Osebni stečaj je namenjen posameznikom in samostojnim podjetnikom, ki so prezadolženi oziroma že dalj časa ne morejo plačati svojih finančnih obveznosti. Fizična oseba se lahko za osebni stečaj odloči, če s plačilom obveznosti zamuja več kot dva meseca oziroma ima likvidnostne težave. Na tak način lahko premosti likvidnostne težave oziroma poskrbi za poplačilo ali celo odpis dolgov do svojih upnikov. Postopek pred sodiščem predlaga dolžnik sam, sodišče pa nato izda sklep, na podlagi katerega se začne stečaj oziroma poplačilo ali odpust dolgov. Če ima oseba kakršno koli premoženje, se z njim poplača terjatve upnikov, stečaj pa je končan šele, ko je končana preizkusna doba, katere trajanje določi sodišče. Preizkusna doba lahko traja od dve do pet let.

KOLIKO ČASA TRAJAJO STEČAJNI POSTOPKI?

Stečajni postopki so zasnovani tako, da imajo upniki na voljo dovolj časa, da prijavijo svoje terjatve do dolžnika, zato trajajo kar nekaj časa. V primeru, da se v postopku karkoli zaplete ali kakšen od upnikov poda pritožbo, pa se celoten postopek še podaljša in zavleče. Običajno celoten stečajni postopek tako traja kar nekaj let, pa naj si gre za stečaj gospodarske družbe ali osebni stečaj.

Če želite stečajni postopek čim bolj pospešiti oziroma poskrbeti za to, da bi bil ta čim prej končan, je tako nujna pomoč izkušenega pravnika, ki se je že ukvarjal s takšnimi primeri in ki tako točno ve, na kaj je treba paziti, da se stečajni postopek po nepotrebnem ne zavleče še bolj, kot bi bilo to potrebno. Pravnik vam bo pomagal tudi pri pripravi vse potrebne dokumentacije, ki je nujna za to, da stečajni postopek poteka nemoteno. V primeru, da oddana dokumentacija ni ustrezna oziroma je pomanjkljiva, vas bo namreč sodišče pozvalo k njeni dopolnitvi, zaradi česar se bo postopek še podaljšal.

KDAJ SE ODLOČITI ZA STEČAJ PODJETJA ALI OSEBNI STEČAJ?

V primeru, da se odločate za stečaj, se je zelo pomembno zavedati, kakšne pravne, finančne in druge posledice ima ta za vas in vaše podjetje. Čeprav je stečaj podjetja ali osebni stečaj včasih najbolj prikladen izhod iz finančne stiske in lahko z njim podjetje ali posameznik poskrbi tudi za odpis dolgov, pa se v nekaterih primerih zanj vseeno ni pametno odločiti. Stečaj ima namreč lahko za vas tudi zelo neprijetne posledice. To še posebej velja za osebni stečaj, pri katerem lahko določene posledice te odločitve nosijo tudi vaši bližnji – recimo solastniki nepremičnine, ki jo imate v delni lasti (recimo zakonec ali partner).

Pred odločitvijo o stečaju se je tako treba zavedati prav vseh dolžnosti in obveznosti, ki jih ima udeleženec v stečajnem postopku, njegove odgovornosti in tega, katero premoženje bo šlo v stečajno maso, iz katere se bodo poplačali dolgovi oziroma terjatve upnikov. Pred začetkom stečajnega postopka pa se je treba zavedati tudi to, da določenih terjatev ni možno odpisati oziroma da v določenih primerih stečaj sploh ni možen, saj morajo biti za to, da se začne stečajni postopek, izpolnjeni določeni pogoji.

PRED ODLOČITVIJO ZA STEČAJ SE POSVETUJTE S PRAVNIM STROKOVNJAKOM

Če razmišljate o stečaju vašega podjetja ali osebnem stečaju, potem pred začetkom postopkov dobro razmislite o vseh vidikih te odločitve ter posledicah, ki jih ta prinaša. Pred oddajo oziroma vlogo predloga za stečaj se obvezno posvetujte s strokovnjakom, ki se spozna na gospodarsko oziroma insolvenčno pravo. Ta bo znal najbolje presoditi, ali je takšna odločitev za vas res smotrna ali pa bi se dalo poiskati kakšno bolj primerno in ugodno rešitev.

Čeravno se vam zdi morda vaša situacija zaradi prezadolženosti brezizhodna in je to tudi razlog, da razmišljate o stečaju, pa to ni nujno edina možnost, ki jo imate na voljo – naša odvetniška pisarna vam lahko pomaga poiskati najboljšo rešitev za nastalo situacijo. V marsikaterem primeru je to prav stečaj, ki pa ga je treba izpeljati premišljeno in v skladu s predpisanimi postopki. V primeru, da stečaj ni možen ali bi imel za vas oziroma za vaše podjetje neželene posledice, pa bomo skušali najti kakšno drugo rešitev, ki bi bila za vas bolj ugodna.

PRAVNA POMOČ V STEČAJNIH POSTOPKIH

Naša odvetniška pisarna vam nudi vso potrebno pravno pomoč v različnih stečajnih postopkih ter postopkih prisilne poravnave in likvidacije podjetja, pa tudi v primeru osebnega stečaja. Za naše stranke lahko pripravimo predlog za začetek stečajnega postopka oziroma jim pomagamo pripraviti vso potrebno dokumentacijo, ki je potrebna za to. Predvsem pa jim svetujemo, kako izpeljati celoten stečajni postopek na najbolj enostaven način. Pred to pomembno odločitvijo vsaki stranki tudi predstavimo celoten postopek ter ji razložimo vse obveznosti in svetujemo, kako izpeljati stečaj, da ne bo prišlo do kakršnih koli zapletov ter da ta zanjo ne bo imel neprijetnih posledic. Z našo podporo boste lahko stečajni postopek izpeljali veliko hitreje in brez komplikacij, saj bomo prav za vse poskrbeli mi!

STEČAJ PODJETJA – POGOSTA VPRAŠANJA

Kdo ureja stečajni postopek podjetja?

Stečajni postopek ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Stečajni podjetja je namreč vrsta postopka zaradi insolventnosti, ki se vodi zaradi uresničitve interesa upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev, in sicer na način, da se v postopku vnovči celotno premoženje stečajnega dolžnika in se s tem plačajo terjatve upnikov.

Kaj je namen stečaja?

Povečini stečajni postopek povzroči, da podjetje preneha poslovati, vendar obstajajo tudi možnosti, da se ohrani rentabilni del poslovanja insolventnega dolžnika oziroma njegovo zdravo jedro s prodajo dolžnikovega premoženja, ki je poslovna celota, po 343. členu ZFPPIPP.

Glavni namen stečaja je poplačilo upnikov in zaposlenih v podjetju.

Stečajni postopek je dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, razen če v zakonu za kakšno posamezno pravnoorganizacijsko osebo ni drugače določeno, nad invalidskim podjetjem pa le, če da vlada RS predhodno soglasje.

Kako preveriti, ali je podjetje, ki je naš dolžnik, v stečaju?

Ali se je zoper našega dolžnika sprožil stečajni postopek, moramo preveriti sami, saj nas o tem ne obvešča nihče. Sami lahko to uredimo tako, da preverimo status oziroma stanje podjetja na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence (AJPES).

Kdaj se domneva, da je podjetje insolventno in mu grozi stečaj?

– Kadar podjetje več kot dva meseca zamuja s poravnavo svojih obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu;
– kadar sredstva na računu podjetja ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje neprekinjeno traja najmanj 60 dni oziroma s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, ter takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečaja podjetja;
– če po poteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi podjetje ni poravnalo svoje obveznosti, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi;
– če podjetje nima odprtega najmanj enega bančnega računa.

Začetek stečajnega postopka

O začetku stečajnega postopka odloči sodišče na predlog upravičenega predlagatelja. Predlog za začetek postopka lahko vložijo:
– dolžnik – insolventna družba, ki jo zastopa poslovodstvo;
– osebno odgovorni družbenik podjetja;
– upnik, ki izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, ki dokazuje, da dolžnik s plačilom zamuja več kot dva meseca;
– Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki izkaže terjatev zaposlenih delavcev do dolžnika, ki s plačilom zamuja več kot dva meseca.

Poleg sklepa o začetku postopka za stečaj sodišče izda tudi oklic, s katerim o začetku stečajnega postopka obvesti upnike dolžnika. Tako sklep kot tudi oklic sodišče še istega dne objavi na spletnem portalu AJPES.

Nov zakon ZFPPIPP upnikom in delavcem sedaj ponuja večje možnosti za sprožitev stečaja podjetja, še preden je dolžnik finančno povsem izčrpan.

Delodajalec zamuja s plačilom, kaj lahko storim kot zaposlena oseba v podjetju?

Kadar delodajalec zamuja z izplačilom plač svojemu zaposlenemu delavcu, lahko slednji na osnovi plačilnih list, na katerih so izpisane neizplačane terjatve, vloži izvršbo. V primeru, da plačilnih list nima, lahko vloži tožbo na delovnem sodišču. Če izvršba ni bila uspešna, lahko delavec vloži predlog za stečaj delodajalca (14. člen ZFPPIPP), in sicer v naslednjih primerih:
– če delodajalec z izplačilom minimalne plače zamuja več kot dva meseca;
– če delodajalec s plačilom davkov in prispevkov zamuja več kot tri mesece.

Delavec, ki predlaga stečaj delodajalca, je oproščen plačila predujma za začetek stečaja.

Kdo lahko predlaga stečaj podjetja?

Stečaj podjetja je dolžno v prvi vrsti predlagati vodstvo samega podjetja, na primer sam direktor insolventnega podjetja. V primeru, da direktor podjetja tega ne stori, je lahko osebno odškodninsko odgovoren, če se možnosti za vsaj delno poplačilo upnikov poslabšajo (kadar se dolgovi še naprej povišujejo oziroma v primeru, da vrednost premoženja podjetja pada). Če torej direktor podjetja oziroma njegovo poslovodstvo stečaja ne predlaga, lahko predlog za začetek stečajnega postopka vloži njegov upnik, npr. dobavitelj, delavec, posojilodajalec, Finančna uprava RS idr.

Položaj delavcev in delavske terjatve

Stečajna zakonodaja delovno-pravnih vprašanj ne ureja, temveč so te urejene v Zakonu o delovnih razmerjih (104. člen), za katerega je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V stečajnem postopku lahko upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno.

Delavske terjatve so v primeru insolventnosti podjetja zavarovane s prednostnim vrstnim redom poplačila, prav tako pa tudi z jamstveno ustanovo (Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije) oziroma s pravico do nadomestil, ki jih predpisuje Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije, za katerega je prav tako pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Oklic stečajnega postopka in objave na spletnih straneh AJPES

Oklic o začetku stečajnega postopka in vsakega drugega postopka zaradi insolventnosti mora sodišče po uradni poti objaviti na spletnih straneh AJPES.

Kako prijaviti svojo terjatev?

Takoj za tem, ko na spletni strani AJPES preverimo, ali je podjetje, ki nam dolguje, v stečajnem postopku, moramo svoje terjatve nujno prijaviti v razpisanem roku treh mesecev po objavi o začetku stečajnega postopka. V primeru, da svoje terjatve ne prijavimo, nismo upravičeni do sorazmernega poplačila iz stečajne mase, kar pomeni, da terjatev ugasne in se nikoli ne poplača.

Svojo terjatev moramo prijaviti pristojnemu sodišču, na katerem se vodi stečajni postopek. Prijavo lahko izpolnite tudi sami, in sicer s pomočjo posebnega e-obrazca (obrazec je na voljo, če je dolžnik pravna ali fizična oseba). Poleg pravilno izpolnjene prijave terjatve je potrebno priložiti tudi dokumente in ostale listine, na katere se v prijavi sklicujete.
Torej svoje terjatve v stečajno maso prijavite tako, da na sodišče, ki vodi stečajni postopek, skupaj z dokazi, kot so računi, izračuni obresti in podobno, pošljete tudi dokument, v katerem navedete svoje terjatve, ki jih imate do dolžnika.

Vse podatke, ki so potrebni ob prijavi terjatev, boste našli v oklicu, ki je objavljen na spletnih straneh AJPESA (katero sodišče vodi postopek, opravilna številka postopka, ime in priimek stečajnega upravitelja in drugo).

Sodišče o poteku in končni odločitvi stečajnega postopka nikogar ne obvešča, zato morate postopek spremljati sami (preko strani AJPES).

S 1. 1. 2011 je pričela veljati novela Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki ukinja plačilo takse pri prijavi terjatev v stečajno maso.

Upniki morajo v stečajnem postopku sodišču, ki vodi postopek, svoje terjatve prijaviti v roku treh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen na spletnih straneh AJPES.

Prijava terjatve mora vsebovati naslednje podatke:

• identifikacijske podatke o dolžniku;
• določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku (znesek glavnice, obresti, stroškov, ali gre za prednostno terjatev – gl. 60. člen ZFPPFPP);
• opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih.

Prijava mora vsebovati tudi podatke o denarnem računu, v dobro katerega naj se opravi plačilo terjatev. V primeru, da je upnik pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni ali drug postopek, mora prijava vsebovati tudi podatke o sodišču ali drugem pristojnem organu, pred katerim teče postopek, in o opravilni številki zadeve, pod katero se postopek vodi.
Upnik lahko v postopku zaradi insolventnosti z isto vlogo prijavi več svojih terjatev.

O prijavljenih terjatvah se izreče upravitelj. Prijavljena terjatev (in stvarna pravica) velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka nihče izmed upnikov. V primeru, da je terjatev prerekana, je treba njeno ugotovitev sodno uveljavljati.

Kot prednostne terjatve delavcev zakon določa plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, neplačane prispevke za celotno obdobje, nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto, odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, poklicne bolezni in drugo (21. člen ZFPPIPP).

Kaj mora vsebovati prijava upnika, če je ta fizična oseba?

Prijava upnika mora vsebovati:
• opravilno številko postopka;
• ime, priimek in naslov upnika – fizične osebe;
• zahtevek za priznanje terjatve z zneskom glavnice (upnik prijavlja terjatev v zapisani višini in zahteva, da se prijavljene terjatve prizna in izplača na njegov račun) ter pripadajoče obresti (obresti morate obračunati od dospelosti terjatve do dneva začetka stečajnega postopka, pri čemer vam je lahko v pomoč aplikacija sodišča). Poleg glavnice mora upnik zahtevati tudi priznanje obračunanih obresti, sicer jih sodišče ne more priznati;
• priložena dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih (npr. račun, predračun, pogodba, bančni izpisek o nakazilu podjetja in drugo).

Kako je v primeru, če stečajni postopek predlaga dolžnik?

Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, v primeru, da se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik insolventen. Domnevno insolventnost lahko izpodbija samo družbenik dolžnika ali dolžnik, ki ga vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika. Ta lahko izpodbija insolventnost s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji je treba priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.

Kaj se zgodi po oddaji predloga za začetek stečajnega postopka?

Sodišče je dolžniku po treh delovnih dneh od prejema dolžno vročiti upnikov predlog za začetek stečajnega postopka in ga opozoriti na pravne posledice, v primeru, da se dolžnik ne bi odzval oziroma odgovoril na upnikov predlog. Dolžnik lahko v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ugovarja in dokaže, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja.

V primeru, da dolžnik soglaša z upnikovim predlogom ali v 15 dneh po prejemu ne vloži ugovora ali zahteva odložitev postopka, velja, da je dolžnik insolventen.

Kakšni so stroški stečajnega postopka?

Stroški stečajnega postopka zajemajo tekoče stroške in občasne stroške stečajnega postopka.
Tekoči stroški stečajnega postopka so stroški upravitelja, plače in druga nadomestila osebam, ki opravljajo posle za potrebe stečajnega postopka, režijski stroški poslovnih prostorov za potrebe stečajnega postopka, zavarovalne premije za zavarovanje premoženja, ki spada v stečajno maso, pravdni stroški in drugo. Občasni stroški stečajnega postopka vključujejo plačilo terjatev upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave, stroški ocenitve vrednosti premoženja in drugih dejanj v zvezi z izvedbo prodaje, davek na dodano vrednost ali davek na promet nepremičnin in drugo.

V primeru, da se za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka odloči direktor insolventnega podjetja, ni treba plačati predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, temveč te stroške krije sodišče. Ravno tako ni treba plačati sodne takse. Odvetniški stroški se zaračunavajo po odvetniški tarifi, oziroma po dogovoru, po večini pa se cena za vložitev predloga za stečaj prične pri 150 €.

Če je predlagatelj stečajnega postopka delavec, ki ni prejel izplačanih plač, je ta ravno tako oproščen plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in plačila sodne takse.
V primeru, da je predlagatelj stečajnega postopka drug upnik, je treba ob vložitvi predloga plačati tudi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki znaša 2.159,10 €, ter sodno takso v znesku 246 €. Odvetniški stroški se obračunavajo ločeno, in sicer glede na dogovor z odvetnikom.

Kaj storiti, če je podjetje, ki je v stečaju, še vedno lastnik stanovanja v zemljiški knjigi?

V primeru, da se je podjetje, od katerega ste kupili stanovanje oz. kakšno drugo nepremičnino, znašlo v stečaju, je najprej priporočljivo preveriti, ali ni to podjetje v zemljiški knjigi še vedno vpisano kot lastnik, kar preverite na zemljiškoknjižnem izpisku. Če je v zemljiškoknjižnem izpisku navedeno, da je podjetje še vedno lastnik vaše nepremičnine, vam priporočamo, da na sodišče, ki vodi stečajni postopek, pošljete prijavo izločitvenih pravic v stečajnem postopku, skupaj z vsemi dokazi (darilna pogodba, prodajna pogodba in drugo), s katerimi sodišču dokazujete da ste dejansko vi lastnik nepremičnine. Če tega ne storite, se bo vaša nepremičnina znašla v stečajni masi tega podjetja.

Ali je treba po prijavi svojih terjatev v prisilno poravnavo slednje ponovno oddati tudi v primeru stečaja dolžnika?

Če ste svoje terjatve že prijavili v postopku prisilne poravnave in ta ni bila uspešna, vam terjatev ni treba ponovno prijavljati v stečajni postopek. V primeru, da svojih terjatev niste prijavili v postopek prisilne poravnave, morate to vsekakor storiti v primeru stečaja podjetja.

Kaj se zgodi, če se moje terjatve kljub stečaju podjetja ne poplačajo?

V primeru, da svoje terjatve prijavite v stečajno maso, vendar iz nje niste bili poplačani, se vam te terjatve oziroma delež terjatev, ki niso bile poplačane, šteje kot davčno priznan odhodek (21. člen, 6. odstavek Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb), vendar le v primeru, če terjatve pravočasno prijavite v stečajno maso.

Prenehanje družbe brez stečajnega postopka

Četudi podjetje ne posluje več, je uvedba stečajnega postopka smiselna, saj se le tako sodno uredijo upniško-dolžniška razmerja, podjetje oziroma družba pa se v zaključni fazi izbriše iz sodnega registra. V primeru, da podjetje zadnji dve leti ni oddalo letnega poročila ali je prenehalo s poslovanjem na naslovu, ki je kot sedež družbe vpisan v poslovni register oz. na tem naslovu sploh ne posluje, se lahko predlaga uvedba postopka izbrisa takšne družbe iz sodnega registra brez likvidacije (stečaja). Za tovrsten postopek se je smiselno odločiti, če družba nima nobenega premoženja več, saj bi se v takšnem primeru začeti stečajni postopek nad takšno družbo takoj zaključil s sklepom, ki pravi, da stečajna masa dolžnika ne zadošča niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka.

Vzajemno neizpolnjena dvostrankarska pogodba

Kadar gre za pogodbo, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in do začetka postopka tako stečajni dolžnik kot upnik nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti, govorimo o vzajemno neizpolnjeni dvostrankarski pogodbi (ko kupec pred stečajem ne poravna celotne kupnine, dolžnik pa še ne izpolni storitve).

Upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostrankarske pogodbe ne prijavi v stečajnem postopku in ima pravico do plačila te terjatve po pravilih ZFPPFPP o plačilu stroškov stečajnega postopka. Upnik je dolžan v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upravitelja obvestiti o svoji terjatvi do stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostrankarske pogodbe, sicer je stečajnemu dolžniku odgovoren za stroške in škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve.

Pravice in pravna sredstva upnikov

Upniki lahko svoje pravice uveljavljajo samostojno ali s pomočjo upniškega odbora. Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti podjetja opravlja procesna dejanja, za katera zakon določa, da jih je pristojen opraviti upniški odbor, in sicer za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka.

Kako poteka poplačilo upnikov?

Stečajni postopek se izvaja z namenom unovčevanja stečajne mase in poplačila upnikov. Pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika se v večini primerov sklene na podlagi javne dražbe ali zakonsko določenega zbiranja ponudb. Javna dražba se lahko izvede kot javna dražba z zvišanjem izklicne cene ali kot javna dražba z znižanjem izklicne cene.
Preden nastopi poplačilo upnikov, se iz stečajne mase izloči znesek, ki je potreben za izplačilo stroškov stečajnega postopka. Poplačilo upnikov poteka po naslednjem vrstnem redu:
– najprej se poplačajo ločitveni upniki, ki so imeli svojo terjatev zavarovano z ločitveno pravico (npr. hipoteko);
– sledijo upniki, ki se poplačajo na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene s stečajnim dolžnikom od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka;
– nato so na vrsti privilegirani upniki (delavci);
– na koncu sledijo še ostali upniki.

Končanje postopka za stečaj podjetja

Stečajni upravitelj po zaključku vseh zakonsko določenih opravil iz stečajnega postopka sestavi končno poročilo in sodišču predlaga, da zaključi postopek. Sodišče na osnovi končnega poročila upravitelja in mnenja upniškega odbora izda sklep o končanju stečajnega postopka, ki se javno objavi na spletnih straneh AJPES. Pravnomočni sklep o končanju stečajnega postopka se vpiše v sodni register.

Skupna ocena storitve
Ocena: 3, Glasov 2Za glasovanje morate biti prijavljeni
POKLIČITE