služnost

SLUŽNOST

Kako ustrezno urediti služnost na tuji parceli? Kaj sploh je služnost in kaj pomeni, če ima kdo na vaši parceli vpisano služnostno pot? Vam za to pripada nadomestilo in v kakšni višini? Kaj narediti v primeru, ko vas kdo ovira pri uporabi služnostne ali nujne poti, ki je vpisana tudi v zemljiško knjigo? Ali lahko služnost tudi preneha? Vse to so vprašanja, s katerimi se srečujejo naše stranke. V takšnih primerih jim naša odvetniška pisarna nudi celovito svetovanje s področja služnosti oziroma stvarnega prava, jim pojasni osnovne pojme s tega področja, nato pa se osredotoči še na njihov primer in iskanje ustrezne rešitve. Vsak primer je namreč specifičen, zato ga je treba obravnavati individualno ter natančno preučiti vse okoliščine.

NAŠA ODVETNIŠKA PISARNA VAM LAHKO POMAGA:

  • če želite urediti služnost,
  • če vaša parcela nima dostopa do javne ceste,
  • če dostop do vaše nepremičnine poteka preko druge parcele,
  • če se ne strinjate s potekom služnostne poti,
  • če bi želeli služnost vpisati v zemljiško knjigo,
  • če bi radi s sosedom ali lastnikom drugega zemljišča sklenili pogodbo o ustanovitvi služnosti,
  • če je bila na parcelo v tuji lasti vpisana služnost, vezana na eno osebo, vi pa bi tudi po njeni smrti še vedno želeli uporabljati to služnostno pot,
  • če bi želeli prejeti primerno denarno nadomestilo za ustanovitev služnosti na vaši parceli,
  • če ste prejeli odločbo o določitvi služnostne poti,
  • če je pri delitvi dediščine ali skupne lastnine treba določiti tudi nujno pot
  • če bi želeli doseči prenehanje služnosti na svoji parceli,
  • če kupujete nepremičnino, na kateri je v zemljiški knjigi vpisana služnost,
  • če vam sosed ovira uporabo služnostne ali nujne poti,
  • če imate kakršno koli vprašanje glede služnosti in drugih področij stvarnega prava.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

KAJ JE SLUŽNOST?

Služnost je ena od stvarnih pravic, ki tistemu, ki ima pravico do služnosti, omogoča, da uporablja ali izkorišča neko tujo stvar, recimo dostop do svoje nepremičnine preko tujega zemljišča. V tem primeru gre za tako imenovano služnostno pot.

Služnost je lahko osebna ali stvarna. Osebna služnost je vezana le na določeno osebo, ki ima služnostno pravico. Z njeno smrtjo ta pravica avtomatično preneha, medtem ko je stvarna služnost vezana na nepremičnino, zato imajo pravico do služnosti tako sedanji kot prihodnji lastniki te nepremičnine.

KAJ JE SLUŽNOSTNA POT?

Služnostna pot je pot za dostopanje do lastne parcele oziroma nepremičnine, ki vodi čez tuje zemljišče. Ta je lahko:

  • priposestvovana,
  • določena na podlagi pravnega posla (pogodbe),
  • določena z odločbo sodišča (npr. nujna pot).

PRIPOSESTVOVANA SLUŽNOST

Če nekdo uporablja služnostno pot ter s tem izvršuje služnost na tuji parceli že dvajset let (v nekaterih primerih tudi manj, če je to uporabnik delal v dobri veri, da gre za njegovo pravico), ne da bi mu lastnik parcele pri tem kakorkoli nasprotoval, s priposestvovanjem pridobi pravico do stvarne služnosti. Če na primer vaša družina že več desetletij uporablja določeno služnostno pot za dostop do svoje parcele in njeni lastniki temu nikoli niso nasprotovali, imate pravico, da jo uporabljate še naprej, ne da bi morali sosedu plačati odškodnino za to. V primeru, ko zaradi tega nastane spor, se je možno dogovoriti tudi o prenehanju služnosti oziroma o tem odloča sodišče.

STVARNA SLUŽNOST NA PODLAGI POGODBE

Lastnik zemljišča, ki želi za dostop do njega uporabljati služnostno pot po drugem zemljišču, lahko z lastnikom tega zemljišča sklene pogodbo o ustanovitvi služnosti, kar je treba vpisati tudi v zemljiško knjigo. Pri sestavi takšne pogodbe vam lahko pomaga naša odvetniška pisarna oziroma lahko za vas pregledamo pogodbo o ustanovitvi služnosti, ki jo nameravate podpisati. Za uveljavljanje pravice do služnosti je pomembno, da je pogodba ustrezno sestavljena ter da je v njej služnostna pot čim bolj natančno določena in opisana, da ne prihaja do nesporazumov glede njene uporabe.

STVARNA SLUŽNOSTI NA PODLAGI ODLOČBE SODIŠČA

O ustanovitvi služnosti lahko odloča tudi sodišče oziroma drug upravni organ. Do tega lahko pride pri urejanju javne infrastrukture, ko se na zasebnih zemljiščih ustanovi stvarna služnost v javno korist, pa tudi v različnih drugih primerih, kot je na primer pri določanju nujne poti. V takšnih primerih se lastnik zemljišča lahko dogovori tudi za ustrezno nadomestilo za služnost, vendar mora biti to natančno določeno že v pogodbi. Če bi želeli dobiti primerno nadomestilo, je nujno kontaktirati odvetnika za stvarno pravo, ki vam bo pojasnil, kako do nje. Najbolje pa je, če odvetniško pisarno kontaktirate že takoj v procesu dogovarjanja o ustanovitvi služnosti, saj so takrat še možna pogajanja (na primer o tem, kje bo potekala služnostna ali nujna pot itd.).

NUJNA POT

Če nepremičnina nima dostopa do glavne oziroma javne ceste, lahko sodišče določi nujno služnost pot, s katero uredi dostop do nepremičnine in ki lahko poteka po parcelah v tuji lasti. Do potrebe po določitvi nujne poti velikokrat pride pri delitvi dediščine med več dedičev, pa tudi pri delitvi druge skupne lastnine ali solastnine. Pri tem je pomembno vedeti, da lastniku zemljišča, po katerem poteka nujna pot, pripada tudi ustrezno nadomestilo za služnost oziroma odškodnina, do katerega vam lahko pomaga priti naša odvetniška pisarna.

PRENEHANJE SLUŽNOSTI

Naša odvetniška pisarna se pogosto ukvarja tudi s primeri, ko stranke želijo doseči prenehanje služnosti na njihovi nepremičnini ali zemljišču. Velikokrat se na nas obračajo tudi stranke, ki želijo kupiti nepremično, na kateri je vpisana služnost, ali pa takšno nepremičnino podedujejo. V takšnih primerih je smiselno preveriti, ali je služnost sploh še potrebna – lahko se je v tem času že prenehala izvrševati, ker si je recimo lastnik sosednjega zemljišča dostop do javne ceste uredil drugače ali se je spremenil potek javne ceste. Prav tako lahko pravica do služnosti tudi zastara, če lastnik te pravice slednje ne izvršuje 20 let. Če je služnost kljub temu še vedno vpisana v zemljiško knjigo, se je dobro oglasiti pri odvetniku, ki bo ugotovil, ali je možno poskrbeti za izbris. Za prenehanje služnosti se je sicer možno tudi dogovoriti z lastnikom pravice do služnosti, za kar je treba skleniti ustrezno pogodbo, na podlagi katere se opravi izbris iz zemljiške knjige.