Ločitev oziroma razveza zakonske zveze ali razpad zunajzakonske skupnosti posledično privede do sprejema sporazuma med partnerjema o varstvu in vzgoji skupnih otrok ter o določitvi stikov in preživnine. V primerih, da se partnerja ne moreta sporazumeti o teh vprašanjih, jim pri sklenitvi sporazuma lahko pomaga CSD ali na njihovo željo, mediator. V primeru sporazuma o varstvi in vzgoji otrok, se sodišču predlaga sklenitev sodne poravnave. Sodišče v postopku odločanja o varstvu in vzgoji otrok vedno odloči tudi o preživljanju skupnih otrok in o stikih s starši.

KAJ JE PREŽIVNINA?

Preživnina je tisti denarni znesek, ki ga določi sodišče in se običajno plačuje redno v denarni obliki, katerega osnovni namen je zagotavljanje življenjskih razmer otroka, potrebnega za njegov razvoj. Redki so primeri, ko se na zahtevo upravičenca preživnina izplača v enkratnem znesku ali se dovoli, da se preživninsko obveznost izpolnjuje v nedenarni obliki.

Preživnino se določi z:

  • Sodno poravnavo,
  • pravnomočno sodno odločbo, ali
  • v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

Pravica do preživnine je pravica otroka in ne starša, ravno tako kot je pravica do stikov. Razen, če je v nasprotju s koristjo otroka, o čemer odloča sodišče, starši preživljajo svoje otroke v svojem gospodinjstvu, sicer zanj prispevajo oziroma mesečno plačujejo preživnino.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt
Preživnina

KDAJ SE PRIČNE PLAČEVATI PREŽIVNINA IN DO KATERE OTROKOVE STAROSTI?

Preživnina se lahko zahteva od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti oziroma v primeru njihovega šolanja, najpozneje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.

SPORAZUM O PREŽIVNINI

V primeru, da se starši sporazumejo o otrokovi preživnini se lahko vloži predlog o sklenitvi sodne poravnave. V primeru, da sodišče odloči, da ta ni v skladu z otrokovo koristijo, ga lahko zavrne.

KDO JE DOLŽAN PLAČEVATI PREŽIVNINO ZA OTROKA?

Tisti starš, ki ima pravico in dolžnost vzgoje in varstva otroka, je istočasno tudi njegov zastopnik, ki ga je dolžan preživljati. Razen, če je v nasprotju s koristjo otroka, o čemer odloča sodišče, starši preživljajo svoje otroke v svojem gospodinjstvu, sicer zanj prispevajo oziroma mesečno plačujejo preživnino. O preživnini se odloča in določa takrat, kadar je skrbnik, ki je zadolžen za preživljanje otroka le eden od staršev, drugi starš, ki nima pravice vzgoje in varstva, ima pa z otrokom stike, je po zakonu obvezen plačevati preživnino v obliki rednega mesečnega nakazila. Plačilo preživnine ni vezano na izvrševanje ali neizvrševanje stikov, temveč je dolžnost.

KAKO SE DOLOČI VIŠINO PREŽIVNINE?

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca (otroka) in zmožnosti zavezanca.

Višina preživnine se določi na osnovi:

  • odmere dohodnine,
  • povprečne letne oz. mesečne neto plače v Sloveniji,
  • povprečnih letnih oziroma mesečnih stroškov za preživetje v Sloveniji, katere z odločbo določi CSD.

Sicer pa se pri določitvi zneska preživnine vedno upoštevajo okoliščine posameznega primera, in sicer:

  • prihodek starša, ki neposredno preživlja otroka,
  • prihodek starša, ki plačuje preživnino,
  • potrebe otroka in stroški, ki nastanejo zaradi preživljanja in vzgoje,
  • število dni, ko je otrok pri enem in drugem staršu,
  • angažiranost vsakega od staršev pri vzgoji in preživljanju skupnega časa,
  • oddaljenost starša, ki plačuje preživnino,
  • pogostost stikov,
  • in drugo.

Preživnina se določi v mesečnem znesku, usklajuje se enkrat letno in ni fiksno določena, saj se lahko pri spremenjenih ali novo nastalih okoliščinah (zvišanja ali znižanja prejemkov staršev, spremenjen potrebe otroka) lahko vloži predlog (v obliki notarskega zapisa), oziroma tožba za zvišanje ali znižanje preživnine. Preživnina se lahko zahteva od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine.

KAKŠNI SO ZNESKI PREŽIVNIN V SLOVENIJI?

Povprečna višina preživnine v Slovenija je približno 140 evrov na otroka. Večina upnikov prejema preživnino v višini od 60 do 120 evrov. Njeni razponi pa so zelo visoki in znašajo vse od 20 pa do 3000 evrov.

KAJ STORITI V PRIMERU NEPLAČEVANJA PREŽIVNINE?

Kljub temu, da so koristi otrok ločenih staršev najpomembnejše, je v Sloveniji na tisoče otrok (zadnji podatki kažejo, da med 8 in 12 tisoč) takšnih, ki neredno prejemajo preživnino, ali pa jo sploh ne. Razlogi za neplačevanje preživnine so različni in se razlikujejo od primera do primera, a največ je takšnih, ko oseba, ki je dolžna plačevati odškodnino in torej nima otrok v varstvu z neplačevanjem na nek način kaznuje odločitev bivšega partnerja, drug razlog je zatrjevanje neplačnikov, da nimajo dovolj sredstev, da bi plačevali preživnino, tretji pa je povezan s pogojevanjem, da partner ki ima v skrbništvu otroka onemogoča drugemu zadosti stikov z otroki.

Če partner, ki je dolžan plačevati preživnino, tega ne izpolnjuje, lahko otrok v primeru, da je polnoleten ali njegov zakoniti skrbnik na podlagi sklepa o določitvi preživnine na sodišče vloži predlog za izvršbo ter preživnino izterja po sodni poti.

V primeru neuspešne izvršbe plačuje preživnino država namesto neplačnikov v obliki nadomestila preživnine, pri posebej ustanovljenem Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja vse do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma do 18. leta starosti otroka, če ta ni v delovnem razmerju.

Trenutna višina nadomestila znaša:

  • za otroka do 6. leta starosti 76,07 evrov,
  • za otroka od 6. do 14. leta starosti 83,66 evrov,
  • za otroke nad 14. letom starosti 98,88 evrov.
Ostale koristne informacije:

  • otroka, ki je poročen ali živi v zunajzakonski skupnosti morajo starši preživljati le v primeru, če ga ne more zakonec ali zunajzakonski partner,
  • plačevanju preživnine se ni mogoče odpovedati, saj odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka,
  • sodišče lahko na zahtevo ali predlog upravičenca oziroma zavezanca zviša, zniža ali odpravi določeno preživnino,
  • preživljanje otrok, ki jih mora zavezanec preživljati, ima prednost pred preživljanjem staršev,
  • preživnina ni vezana na vzdrževanje stikov,
  • po grobi oceni naj bi stroški na mesečni ravni za otroka znašali med približno 300 in 800 evri, s predpostavko, da gre za zdrave otroke, ki ne potrebujejo dodatnih uslug, pomoči, zdravljenja in podobno.

Zakonski spori veljajo za eno najbolj neprijetnih, stresnih in težkih situacij v življenju posameznika. V primeru razpada zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti se morajo pari soočati in odločati o skrbništvu otrok, stikih in preživnini svojih otrok, o delitvi skupnega premoženja, velikokrat pa tudi sami trpijo zaradi osebne stiske, občutka krivde, iskanja lastne identitete, skrbi za prihodnost, strahu, nemoči,..

Zavedati se je treba dejstva, da vam ni treba iti skozi celoten proces sami, da je priporočljivo ter z vaše strani tudi odgovorno, da si poiščete ustrezno pomoč nekoga, ki vas bo razumel, vam prisluhnil, vam znal pravno svetovati, vam odgovoril na vsa vaša vprašanja ter vam pomagati, da boste vsa pomembna vprašanja povezana z ločitvijo, določitev skrbništva, stikov z otroci ter preživnino uredili tako, da bo za vse udeležence, predvsem pa za vaše otroke čim bolj sprejemljivo, da bo proces čim manj boleč, brez nepotrebnih zapletov in izpeljan v čim hitrejšem času.

V naši odvetniški pisarni, smo specializirani za področje družinskega prava in smo tu za vas, da vam ne glede na vaše želje, zahteve in potrebe prisluhnemo in skušamo najti najboljšo možno rešitev za vaš primer!

Skupna ocena storitve
Ocena: 5, Glasov 1
POKLIČITE