Pogodba o zaposlitvi

POGODBA O ZAPOSLITVI – SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

Pogodba o zaposlitvi pomeni sklenitev delovnega razmerja, ki natančno določa razmerje med delodajalcem in zaposlenim in je zakonsko obvezna.

Kaj je pogodba o zaposlitvi, kakšne se obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi, ali je ta napisana v skladu z zakonodajo, kakšni so pravilni postopki o sklenitvi delovnega razmerja, kakšne so obveznosti delodajalca in zaposlenega bomo podrobneje spoznali v članku »Pogodba o zaposlitvi«.

KAJ JE POGODBA O ZAPOSLITVI?

Pogodba o zaposlitvi je pogodba, s katero se sklene delovno razmerje. Delovno razmerje je možno skleniti za določen ali za nedoločen čas (s polnim delovnim časom – 40 ur na teden). V primeru, da v pogodbi o zaposlitvi, ni omenjen oziroma določen čas trajanja zaposlitve, se šteje, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Pogodbo o zaposlitvi lahko sklene oseba, ki je starejša od 15 let, sicer je pogodba neveljavna.

Pogodba o zaposlitvi je pogodba, ki jo podpišeta delodajalec in delavec v trenutku, ko skleneta pogodbeno razmerje. V kolikor se delavec ali delodajalec odločita, da želita pogodbo o zaposlitvi odpovedati, lahko slednjo odpovesta le v celoti. To pomeni, da eden ali drugi ne more odpovedati le enega dela pogodbe o zaposlitvi (torej dela, ki jima ne ustreza), ampak lahko odpovesta zgolj celotno pogodbo. Obstaja pa možnost, da delavec ali delodajalec spremenita posamezen element pogodbe, ampak se morata za spremembo strinjati oba. Za določitev novega člena pogodbe o zaposlitvi oziroma spremembo obstoječega je torej potrebno soglasje obeh strani, ki sestavljata delovno razmerje.

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati tudi ustrezne sestavine. Zajemati mora podatke o delavcu in delodajalcu ter njunem stalnem prebivališču. Poleg tega so pomembni elementi pogodbe o zaposlitvi tudi navedba sedeža podjetja, datum nastopa dela in naziv delovnega mesta. Dodane sestavine vključujejo še kraj opravljanja delovnega mesta in čas, za katerega je bila pogodba sklenjena (pogodba za določen ali nedoločen čas). Delodajalec mora v pogodbi o zaposlitvi opredeliti tudi to, ali gre za pogodbo s polnim ali skrajšanim delovnim časom, znesek osnovne plače in morebitne stimulacije, določilo o letnem dopustu in dolžino odpovednega roka. V kolikor ima delavec dodatne pravice ali obveznosti z naslova delovnega razmerja, lahko slednje na podlagi zakona poljubno doda v pogodbo o zaposlitvi.

Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi imata tako delavec kot tudi delodajalec določene obveznosti in pravice. Pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi lahko tako delodajalec od delavca zahteva predložitev vseh potrebnih dokazov o izpolnjevanju pogojev za opravljanje določenega dela, ne sme pa zahtevati osebnih podatkov o družini in družinskih članih delavca, njegovem zakonskem stanu, načrtovanju družine in nosečnosti ali drugih osebnih in zaupnih podatkov. Glede na to, da delodajalec ne sme posegati v osebne odločitve delavca, se na podlagi slednjih ne sme sklicevati na svojo odločitev o zaposlitvi. Delodajalec ima na drugi strani vso pravico, da delavca pred zaposlitvijo povpraša o njegovih znanjih in spretnostih ter slednje na podlagi testov tudi preizkusi. Pomembno je tudi, da delodajalec delavca na svoje stroške napoti na ustrezen zdravniški pregled, v sklopu katerega se ugotavlja njegove fizične sposobnosti za delo. Seveda se z zdravniškim pregledom ter testi znanja in sposobnosti preizkuša le zdravstveno stanje in znanja, ki so neposredno vezana na opravljanje specifičnega dela, za katerega se delavec poteguje.

Za ohranitev delovnega razmerja je pomembno, da delavec vestno opravlja svoje delo v času in kraju, ki sta določena za izvajanje samega dela in za čas sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Zakon o kolektivni pogodbi narekuje, da lahko delavec opravlja tudi drugo delo. Kolektivna pogodba določa tudi, da lahko delodajalec za določen čas delavcu odredi drugo delo in tako zagotovi nemoteno delovanje delovnega procesa. To so pogosti primeri tedaj, ko se začasno poveča ali zmanjša obseg dela ali gre za nadomeščanje začasne odsotnosti enega izmed delavcev. Pri tem je pomembno, da je novo delovno mesto podobno prejšnjemu in se za opravljanje slednjega zahteva ista raven izobrazbe. Sovpadati morajo tudi pogoji prvotnega in začasnega dela (torej delovni čas, kraj in oddaljenost od delovnega mesta).

V kolikor sta delavec in delodajalec pogodbo o zaposlitvi sklenila za določen čas, ta preneha veljati brez odpovednega roka tedaj, ko poteče čas, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena. Pogodba lahko preneha veljati tudi prej, v kolikor to soglasno sprejmeta tako delavec kot tudi delodajalec ali v kolikor obstajajo utemeljeni razlogi za prenehanje veljavnosti pogodbe. Ob zgodnjem prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas ima delavec pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine ne more uveljavljati, v kolikor gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, prenehanje opravljanja sezonskega dela (ki traja manj kot tri mesece) ali prenehanje opravljanja javnih del. Odpravnina se izračuna na podlagi povprečne mesečne plače delavca s polnim delovnim časom iz zadnjih treh mesečnih plačilnih listin. V kolikor je delavec pogodbo za določen čas sklenil za obdobje enega leta ali manj, lahko prejme odpravnino v višini ene petine osnove. Za delovno razmerje enega leta ali več lahko delavec prejme odpravnino v višini ene petine od osnove, ki pa se za vsak mesec poveča za sorazmerni del.

V kolikor se delodajalec odloči, da bo prekinil pogodbo o zaposlitvi, mora to z utemeljenimi razlogi delavcu sporočiti pisno. Če mu izjavo poda le v ustni obliki, takšna izjava ni zavezujoča. Pomembno je, da ima delodajalec za prekinitev pogodbenega razmerja utemeljene razloge. Delodajalec mora jasno podati razlog za svojo odločitev, ki mora biti zapisan v pisni obliki. Za prekinitev pogodbe o zaposlitvi mora biti zakoniti razlog utemeljen na podlagi nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja. Nezmožnost prihodnjega opravljanja dela delavca se presoja na podlagi vsebine in vsebinske obrazložitve. Prekinitev pogodbe o zaposlitvi mora biti sestavljena iz pisnega obvestila delavcu o njegovih pravicah, ki izhajajo iz zavarovanja za primer brezposelnosti, o njegovem pravnem varstvu in o njegovi obvezni prijavi v evidenco zavoda za zaposlovanje. Delodajalec je na podlagi ZDR dolžan z eno listino hkrati obvestiti delavca o zgoraj omenjenih elementih in podati razlog za prekinitev pogodbe o zaposlitvi. Po novem zakonu lahko delodajalec izda dve listini, pri tem pa z eno obvesti delavca o njegovih pravicah, z drugo pa poda prekinitev pogodbe o zaposlitvi.

Novi zakon narekuje tudi, da napačno zasnovano obvestilo več ne vpliva na samo zakonitost obvestila. Iz tega naslova so organi, ki so primorani izvrševati pravice delavcev, delavcu dolžni zagotoviti pravice v enakem obsegu ne glede na to, kako je obvestilo s strani delodajalca zasnovano. Po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi pripada delavcu denarno nadomestilo takoj naslednji dan od prekinitve. Denarno nadomestilo je del podlage, določene s strani prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti. Pravice z naslova tovrstnega zavarovanja lahko prejme brezposelna oseba, zavarovana najmanj devet mesecev v obdobju zadnjih štiriindvajsetih mesecev. Denarno nadomestilo za brezposelno osebo se lahko uveljavlja v obdobju 3 mesecev (v primeru zavarovalne dobe od 9 mesecev do 5 let), v obdobju 6 mesecev (v primeru zavarovalne dobe od 5 do 15 let) ali v obdobju 9 mesecev (v primeru zavarovalne dobe od 15 do 25 let). V kolikor je bila oseba zavarovana nad 15 let, lahko pridobi denarno nadomestilo za 12 mesecev. Denarno nadomestilo lahko prejmejo tudi osebe, starejše od 50 let, in sicer tedaj, ko so bile zavarovane več kot 15 let. V tem primeru prejmejo denarno nadomestilo za obdobje 19 mesecev. Osebe, starejše od 55 let, ki so bile zavarovane več kot 25 let, lahko prejmejo denarno nadomestilo za obdobje 25 mesecev.

 

 

 

KAKŠEN JE POSTOPEK ZAPOSLITVE?

Postopek vsebuje tri korake in sicer;

  • Objava prostega delovnega mesta,
  • sklenitev pogodbe o zaposlitvi,
  • prijava v obvezna zdravstvena in socialna zavarovanja.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA

Objava prostega delovnega mesta je obvezna, razen v sledečih primerih zaposlitve:

  • Poslovodne osebe, prokurista ali vodilnega delavca (tudi v primeru samozaposlitve),
  • družabnikov v pravni osebi,
  • ob sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, zaradi novo nastalih okoliščin,
  • invalidne osebe o zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov,
  • za določen čas, ki lahko trajajo največ 3 mesece v celem letu, ali za primer nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
  • s polnim delovnim časom, namesto prejšnje pogodbe s krajšim delovnim časom,
  • družinskih članov delodajalca, ki je fizična oseba.

Prosto delovno mesto je možno objaviti brezplačno na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) ali v sredstvih javnega obveščanja znotraj podjetja, na spletnih straneh, raznih zaposlitvenih portalih ali v vaših javno dostopnih prostorih.

SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI

Pogodba o zaposlitvi mora biti nujno sklenjena v pisni obliki in se šteje, da je sklenjena takrat, ko jo podpišeta delodajalec in delavec. Oblike sklenitve delovnega razmerja glede na časovni interval so lahko;

  • pogodba za nedoločen delovni čas,
  • pogodba za določen delovni čas

In znotraj tega;

  • pogodba za polni delovni čas,
  • pogodba za krajši delovni čas.

V primeru, da delodajalec in delavec skleneta pogodbo za krajši delovni čas, ima delavec pravice in obveznosti iz delovnega razmerja sorazmerne času, za katerega je sklenil delovno razmerje. Obstajajo sicer določeni primeri, ko so pravice delavcev iz socialnega zavarovanja enake, kot če bi delal polni delovni čas.

Pogodba za določen čas je v večini primerov bolj izjema in je v primeru sklenitve le te, potrebno izpolnjevati določene pogoje in razloge. Tovrstna pogodba je časovno omejena na največ dve leti, razen v nekaterih primerih (nadomeščanje, projektno delo,…).

V vsaki pogodbi o zaposlitvi, lahko delodajalec določi poskusno dobo, ki je odvisna od stopnje izobrazbe in delovnega mesta.

OBVEZNE SESTAVINE POGODBE O ZAPOSLITVI

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) natančno določa, kateri so obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o zaposlitvi in sicer;

  • Podatki o Pogodbeni stranki,
  • naziv delovnega mesta, vrsta dela in kratek opis le tega,
  • kraj in čas opravljanja dela,
  • ali gre za polni ali krajši delovni čas ter razporeditev delovnega časa,
  • v primeru zaposlitve za določen čas, kakšni so razlogi ter določilo o načinu izrabe letnega dopusta,
  • dogovorjena osnovna plača in podatki o morebitnih drugih plačilih,
  • določila o drugih sestavinah plače,
  • podatki o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in načinu izplačevanja,
  • letni dopust,
  • dolžina odpovednih rokov,
  • navedba ustreznih kolektivnih pogodb oz. splošnih aktov delodajalca
  • datum nastopa dela.

PRIJAVA V OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA

Po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dolžan prijaviti delavca v obvezna socialna zavarovanja, kot so; zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti.

V primeru sklepanja pogodbe o zaposlitvi, je zagotovo dobro, koristno in priporočljivo se o zakonitostih, ustreznosti, obveznostih in dolžnostih pogodbe poučiti in informirati. Naša odvetniška pisarna vam pri tem lahko pomaga.

Skupna ocena storitve
Ocena: 5, Glasov 1
POKLIČITE