Odvetnik za dedovanje

ODVETNIK ZA DEDNO PRAVO, OPOROKA IN DEDOVANJE

Odvetnik za dedovanje oziroma odvetnik za dedno pravo je pravna oseba, ki vam svetuje, pomaga in vas zastopa pri postopku dedovanja oziroma dednega prava.

Dedno pravo oziroma dedovanje je veja prava, ki ureja prehod premoženja umrlega na drugo osebo, torej na njegove pravne naslednike.

V večini primerov dedovanje poteka brez zapletov, kar nekaj pa je primerov ko se zapuščinski postopek zaplete, prihaja do nesoglasij in sporov med svojci, dediči in ostalimi vpletenimi v postopek in takrat je priporočljivo, včasih celo nujno poiskati strokovno pravno pomoč, poiskati torej odvetnika za dedovanje.

ODVETNIK ZA DEDNO PRAVO, OPOROKO IN DEDOVANJE OZ. ZAPUŠČINSKI POSTOPEK, VAM POMAGA NA NASLEDNJIH PODROČJIH;

  • Odgovarja na vsa vprašanja povezana z dedovanjem,
  • vam pojasni kaj pomeni dedovanje po zakonu in kaj po oporoki,
  • razloži kaj je to nujni delež,
  • vas zastopa pri sodnih obravnavah,
  • in ostalo.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

POGOJI ZA UVEDBO DEDOVANJA SO NASLEDNJI;

  • Zapustnikova smrt,
  • obstoj dediča oziroma dedičev,
  • dedič mora biti dedno sposoben oziroma ne sme biti dedno nevreden (126.člen Zakon o dedovanju),
  • obstajati mora predmet dedovanja – zapuščina,
  • dedič mora imeti dedni naslov.

Predmet dedovanja so lahko stvari in pravice, ki so pripadale posamezniku.

OBLIKE DEDOVANJA V SLOVENIJI SO:

  • Zakonito dedovanje, oziroma dedovanje na podlagi zakona,
  • Dedovanje na podlagi oporoke.

Zakonito dedovanje nastopi v primeru, ko zapustnik umre, vendar oporoke ni opravil. V tem primeru, na podlagi zakona dedujejo zakoniti dediči, ki so razdeljeni na tri dedne razrede in sicer po naslednjem vrstnem redu:

  • Dediči prvega dednega reda so otroci in posvojenci zapustnika ter zakonski ali zunajzakonski partner zapustnika. Dediči prvega dednega reda dedujejo po enakih deležih.
  • Dediči drugega dednega reda so zapustnikovi starši in zapustnikov zakonski ali zunajzakonski partner. Zapuščina se deduje v razmerju ena polovica pokojnikovim staršem in druga polovica zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju pokojnika.
  • Dediči tretjega dednega reda so zapustnikovi stari starši po obeh straneh.

Kadar dediči ne obstajajo, torej ko zapustnik nima zakonitih dedičev, preide premoženje zapustnika v last Republike Slovenije.

Oporočno dedovanje je primer dedovanja, ko je zapustnik napravil oporoko. Takrat dedovanje na podlagi zakona ni možno, temveč se vzpostavi oporočno dedovanje. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon, pri čemer mora upoštevati da je oporoka napravljena v obliki in ob pogojih, kot to določa zakon.

Pred pisanjem oporoke se mora zapustnik zavedati, da je slednje zahteven postopek, med katerim je treba upoštevati vse zakonske določbe dednega prava, saj v nasprotnem primeru oporoka ni veljavna. Svetujemo, da zapustnik pred pisanjem oporoke dobro razmisli, kako naj dedovanje poteka in kdo naj bodo dediči, saj velikokrat po smrti pride do spora med njimi. Poleg tega oporoka velja za zaupen dokument, zato ima lahko vanjo vpogled le zapustnik ali njegov pooblaščenec. Pomembno je tudi, da pisec oporoke dopolni vsaj 15 let ali več, saj v nasprotnem primeru oporoka ni veljavna.

Poleg oporočnih in zakonitih dedičev poznamo tudi nujne dediče. Te dedno pravo opredeljuje kot dediče, ki lahko po zakonu dedujejo svoj nujni delež. V kolikor so bili s strani zapustnika brez razloga izključeni iz oporoke, lahko na podlagi dednega prava zahtevajo svoj nujni delež. Nujni dedič je torej tisti, ki bi na podlagi zakona v vsakem primeru dedoval. Dedno pravo opredeljuje, da so lahko nujni dediči tudi stari starši, v kolikor slednji nimajo zadostnih sredstev za preživetje ali so trajno nezmožni za delo.

Pri določanju višine nujnega deleža je pametno imeti strokovnjaka za dedno pravo. Dedno pravo je namreč pravna veja, katere zakoni vsebujejo tudi precej podrobnosti, ki jih je pametno poznati. Nujni deleži se načeloma računajo na podlagi vrednosti celotne zapuščine. Prvi korak je sestavljen iz ugotavljanja vrednosti celotne zapuščine, vključno s terjatvami zapustnika. Od vsote slednjih se odštejejo vsi tekoči stroški, ki so nastali v postopku dedovanja. Izračunanemu znesku se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik podaril svojim dedičem, in vrednost daril, ki jih je podaril tretjim osebam.

Zgoraj našteta dejstva so tista, ki jih morata poznati vsak zapustnik in dedič. Poznavanje glavnih značilnosti dednega prava in dedovanja bo namreč močno olajšalo sam postopek dedovanja ter pripomoglo k hitrejšemu zaključku samega postopka in prenosa premoženja zapustnika na dediče.

 

 

OBLIKE OPOROK V SLOVENIJI SO NASLEDNJE;

  • Lastnoročna oporoka (oporočitelj oporoko napiše lastnoročno in jo podpiše).
  • Pisna oporoka pred pričami (oporočitelj, ki zna brati in pisti napravi tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki jo je sestavil nekdo drug, vendar oporočitelj izjavi, da je bila volja izključno njegova).
  • Sodna oporoka (jo sestavi sodnik pristojnega sodišča na osnovi izjave oporočitelja).
  • Ustna oporoka velja za izredne primere, ko oporočitelj v času testiranja, ni mogel opraviti pisne oporoke).

PRAVICA DO NUJNEGA DELEŽA

Dedno pravo, varuje tako zapustnika kot dediče, saj je njegov name tudi ta, da dediči lahko po smrti svojih prednikov živijo podobno življenje, kot so ga pred smrtjo zapustnika. Če zapustnik svoje premoženje ne zapusti svojim zakonitim dedičem, imajo ti, kot nujni dediči pravico do nujnega deleža. Nujni dediči so zapustnikov zakonec oziroma njegov zunajzakonski partner, otroci zapustnika in njegovi posvojenci ter zapustnikovi starši. Izjemoma so nujni dediči tudi bratje, sestre, dedi in babice pokojnika. Nujni delež je torej tisti del zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati. Nujni dediči pa do nujnega deleža niso avtomatsko upravičeni, temveč je to le njihova pravica, ki jo morajo uveljavljati na sodišču.

Na podlagi dednega prava in njegovih določil lahko zapustnik s svojim premoženjem (tako v času svojega življenja kot tudi za primer smrti) samostojno razpolaga tako, kot si sam želi. Kljub temu ga dedno pravo omejuje s tako imenovanim nujnim deležem, ki določa, da morajo biti potomci in starši zapustnika nujno vključeni v postopek dedovanja in tako podedovati svoj nujni delež. V kolikor je zapustnik pred smrtjo mnenja, da si njegovi potomci ali starši ne zaslužijo biti del njegove oporoke, lahko slednje na podlagi utemeljenih razlogov tudi razdedini. Najpogostejši razlog razdedinjenja dediča (ki bi mu po zakonu pripadal nujni delež) je navadno izvršitev kaznivega dejanja zoper zapustnika.

Na podlagi določil dednega prava je dedič definiram kot nekdo, ki po smrti zapustnika podeduje njegove pravice in obveznosti. Na podlagi slednjih lahko dedič podeduje tudi dolgove zapustnika. Ni torej nujno, da med dedovanjem pride le do pridobitve novega premoženja, saj se dediče lahko bremeni tudi z dolgovi. Med samim postopkom dedovanja se imenuje skrbnika zapuščine, ta pa je navadno eden izmed dedičev. Dedičev ni tedaj, ko so ti neznani in se ne odzivajo na pozive, jih sploh ni ali pa so znani, vendar so dedno nevredni (v skladu z zakoni dednega prava), razdedinjeni s strani zapustnika oz. se odpovedo svoji dediščini. Dediči se na podlagi dveh glavnih vrst dedovanja delijo na oporočne ali zakonite dediče. Oporočni dediči so definirani kot tisti, ki dedujejo na podlagi oporoke, zapisane s strani zapustnika. Dedič, ki deduje na podlagi oporoke, je lahko kdorkoli (tudi prijatelj ali znanec), saj ni nujno, da je v sorodstveni vezi z zapustnikom. Na drugi strani so zakoniti dediči tisti, ki dedujejo tedaj, ko zapustnik oporoke ni sestavil. Določeni so na podlagi treh dednih redov. V prvi dedni red po dednem pravu sodijo potomci zapustnika in njegov soprog/soproga. Ti po zakonu dedujejo v enakih delih. V drugem dednem redu so starši zapustnika in njegov soprog/soproga. Starši dedujejo četrtino premoženja, medtem ko soprog podeduje polovico. V tretjem dednem redu pa so le zapustnikovi starši, ki dedujejo (vsak po) četrtino premoženja.

Na podlagi zgornjega odstavka lahko sklepamo, da je zakon v dednem pravu oblikovan tako, da najprej in največ podedujejo najbližji ožji člani zapustnika. Bistveno pravilo je oblikovano tako, da bližnji dedni red iz dedovanja izključuje bolj oddaljene dedne rede. V kolikor je zapustnik imel soprogo in ženo (obe sta znotraj prvega dednega reda), vsaka izmed njiju podeduje polovico premoženja. V tem primeru je nemogoče, da bi del premoženja podedovali zapustnikovi starši

V primeru, da potrebujete pomoč pri sestavi in hrambi oporoke, potrebujete pomoč pri urejanju zapuščinskih postopkov in z njimi povezanih pravd ter uveljavljanju dednopravnih zahtevkov po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, potrebujete zastopanje v zapuščinskem postopku ali zastopanje dedičev kot skrbnikov zapuščine ali imate kakršnokoli vprašanje vezano na dedno pravo smo vam v naši odvetniški pisarni na voljo in vam z veseljem pomagamo!

POKLIČITE