Odpoved delovnega razmerja

ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA – PREKINITEV POGODBE O ZAPOSLITVI

Odpoved delovnega razmerja je pravni institut, ki je zakonsko opredeljena v Zakonu o delovnem razmerju, s čimer lahko katerakoli od pogodbenih strank, torej delodajalec ali delavec, neodvisno od volje druge stranke, prekine pogodbo o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih natančno opisuje postopke odpovedi delovnega razmerja. Ta mora biti izpeljan v skladu z predpisi, ustrezno in zakonsko pravilno. Kljub upoštevanju vsega navedenega, pa se rado zgodi, da pride do nerazumevanja, dvomov, čustvenih stisk in konfliktov, saj gre za izredno občutljivo področje. V izogib naštetemu, vas želimo v članku seznaniti z vsemi pomembnimi in koristnimi informacijami in vam tako olajšati celoten proces.

ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA Z STRANI DELODAJALCA

Bistvena vprašanja, s katerimi se srečuje delodajalec, pred odpovedjo delovnega razmerja in na katere mora poznati odgovore so;

  • Kateri so razlogi za odpoved delovnega razmerja?
  • Ali je odpoved redna ali izredna?
  • Kakšen je odpovedni rok?
  • Kakšna je odpravnina?
  • Način izreka odpovedi delovnega razmerja.

V primeru redne odpovedi, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi naslednjih razlogov:

  • Iz poslovnih razlogov, ki se v praksi največkrat zgodijo zaradi spremenjenih okoliščin na trgu, sprememb v delovnem procesu, sprememb dejavnosti in drugo.
  • Iz razlogov nezmožnosti/nesposobnosti delavca, ko delavec svojega dela ne opravlja v skladu z dogovorom, ga opravlja prepočasi, nepravilno, nestrokovno ali nekvalitetno, kljub temu da ga je delodajalec na nepravilnosti opozoril.
  • Iz krivdnih razlogov; kadar delavec krši pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec je v tem primeru dolžan dokazati krivdne razloge in delavca pred tem opozoriti na nepravilnosti.
  • Nezmožnosti opravljanja dela (primer naknadne invalidnosti,..).
  • Neuspešno opravljeno poizkusno delo.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

Odpovedni rok v primeru redne odpovedi, se odmeri glede na trajanje delovnega razmerja in znaša najmanj 15 dni. Namesto odpovednega roka se lahko delavcu ponudi denarno povračilo. Odpoved se mora izročiti v pisni obliki. Delodajalec lahko delavcu ponudi tudi odpoved s ponudbo drugega delovnega mesta.

Izredna odpoved je možna le, kadar je podan eden izmed razlogov, ki so navedeni v Zakonu o delovnih razmerjih (kršitev pogodbene obveznosti, delavec v postopku izbire kandidata za delo izdaja lažne podatke, delavec najmanj pet dni ne pride na delo in o tem ne obvesti delodajalca, delavec v času bolniškega staleža ne upošteva navodila zdravnika, delavec odkloni dogovorjene naloge delodajalca in drugo. V navedenih primerih odpovednega roka ni in ravno tako ne odpravnine. V primeru, da sodišče ugotovi, da je bila odpoved nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja, delavcu pripada odškodnina v višini 18 mesečnih plač.

ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA Z STRANI DELAVCA

Odpoved delovnega razmerja je tudi v primeru, da ga poda delavec zakonsko opredeljen v Zakonu o delavnih razmerjih. Odpoved delovnega razmerja je za delodajalca lahko sila neprijetna situacija in mora biti poučen in seznanjen z vsemi zakonitostmi, pravnimi dejstvi in pravilno izvedbo celotnega postopka. Podrobneje bomo pogledali kako je v tem primeru z odpovednim rokom, letnim dopustom, regresom in obveznostim zaposlenega.

V primeru, da je bil delavec zaposlen manj kot leto dni, je odpovedni rok 15 dni in 30 dni, če je bila zaposlitev daljša (pogodba o zaposlitvi, lahko določa sicer daljši rok odpovedi, a ne sme presegati 60 dni).

Delavcu pripada sorazmerni delež letnega dopusta za vsak polni mesec zaposlitve pri delodajalcu. V primeru, da delavec poda odpoved po 31. marcu, ko mu je delodajalec že odmeril dopust za tekoče leto, ga mora po prejeti odpovedi odmeriti ponovno. V primeru, da delavec dopusta ni izkoristil v celoti, se lahko z delodajalcem dogovori za odškodnino za neizrabljen dopust, obstaja pa tudi možnost prenosa neizrabljenega dopusta k novem delodajalcu.

Tudi pri regresu, ki je vezan na pravico do dopusta, pripada delavcu sorazmerni delež regresa za vsak polni mesec zaposlitve. Rado se zaplete, ko se pogodba prekine izven tega dneva (znotraj meseca), takrat se uporabi individualna presoja, sporazumen dogovor med delavcem in delodajalcem ali pravni nasvet svetovalca. V primeru, da je do prekinitve delovnega razmerja prišlo po izplačilu regresa, je delodajalec upravičen do povračila preveč izplačanega regresa (kar lahko stori z pobotom ob izplačilu zadnje plače), toda vedno v dogovoru z delavcem.

Obveznosti zaposlenega do delodajalca po prekinitvi delovnega razmerja so lahko povračilo (vračilo ustreznega deleža) za morebitna izobraževanja, interno posojilo in podobno.

Naša odvetniška pisarna pomaga pri postopkih in reševanju odpoved delovnega razmerja tako delavcem kot delodajalcem. V primeru, da potrebujete pomoč ali pravni nasvet, nas brez pomislekov pokličite!

Skupna ocena storitve
Ocena: 0, Glasov 0