dedovanje nujni delež

NUJNI DELEŽ, OPOROKA, DEDOVANJE

V primeru, da umrli ni napisal oporoke, dedovanje poteka tako, kot to določa zakonodaja, oziroma glede na razmerje dedičev z zapustnikom. V primeru, da je umrli pred smrtjo pripravil oporoko, pa je treba njegovo premoženje oziroma zapuščino razdeliti v skladu z njegovo voljo, če je bila ta izražena na zakonsko ustrezen in veljaven način. Če kakšen od dedičev, ki bi po zakonu moral dobiti del zapuščine, tega z oporoko ne dobi, lahko svoj nujni delež zahteva v zapuščinskem postopku ali z dediščinsko tožbo. Pri tem vam lahko pomaga tudi naša odvetniška pisarna, v kateri se dobro spoznamo na dedno pravo in zapuščinske postopke. Poskrbeli bomo, da v njih ne boste oškodovani in da boste dobili del zapuščine, ki vam zakonsko pripada.

KAKO POTEKA DEDOVANJE PO OPOROKI?

Zapustnik lahko v oporoki zapusti svoje premoženje komurkoli želi. Pri tem pa je oporoka veljavna le, če je sestavljena v skladu z zakonom – v obliki, ki jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon. Kakšna mora biti oporoka, kdaj je veljavna in kdaj naj ne in pod kakšnimi pogoji se lahko razveljavi, določa Zakon o dedovanju (ZD).

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

KAJ JE NUJNO DEDOVANJE IN KAKO VPLIVA NA DEDOVANJE PO OPOROKI?

Če je oporoka veljavna, je to treba spoštovati pri delitvi premoženja oziroma zapuščine pokojnika. Ne glede na veljavnost oporoke, pa je treba vedeti, da je dedovanje po oporoki omejeno s tako imenovanim nujnim dedovanjem. Zakonsko določeni nujni dediči lahko v primeru, da jim zapustnik z oporoko ni zapustil premoženja, zahtevajo nujni delež, ki jim pripada po zakonu, ter s tem izpodbijajo oporoko.

KAJ JE NUJNI DELEŽ?

Institut nujnega deleža je namenjen varovanju zakonitih oziroma nujnih dedičev. Slednji so upravičeni do nujnega deleža, ne glede na to, da jim pokojnik v oporoki ni zapustil ničesar, saj gre za zakonite dediče, ki so v skladu zakonom upravičeni do deleža pokojnikove zapuščine.

KDO SO NUJNI DEDIČI?

Nujni dediči so zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda. To so pokojnikovi potomci, zakonec ali zunajzakonski partner ter njegovi starši, če bi bili zakonsko upravičeni do dedovanja. Vsi ostali oziroma zakoniti dediči tretjega dednega reda (bratje in sestre, dedi in babice itd.) pa so do nujnega deleža upravičeni le izjemoma oziroma takrat, ko so nezmožni za delo in se ne morejo sami preživljati. Nujno dedovanje velja tudi za pokojnikove posvojence in njihove potomce.

KOLIKO ZNAŠA NUJNI DELEŽ?

Nujni delež se vedno določa na podlagi zakonitega dednega deleža, ki bi ga dedič prejel, če ne bi šlo za dedovanje po oporoki, ampak za dedovanje po zakonu. Nujni delež je manjši od zakonitega deleža, do katerega bi bil nujni dedič upravičen pri dedovanju po zakonu. V primeru, da gre za potomca ali posvojenca pokojnika, nujni delež tako znaša polovico dednega deleža, do kakršnega bi bil dedič upravičen pri dedovanju po zakonu. Enako velja za zakonca ali zunajzakonskega partnerja pokojnika, katerega nujni delež prav tako znaša polovico zakonitega dednega deleža. Vsi ostali nujni deleži pa so upravičeni do ene tretjine dednega deleža, kakršnega bi dedovali, če ne bi bila napisana oporoka, ampak bi šlo za dedovanje po zakonu.

KAKŠNA JE VIŠINA NUJNEGA DELEŽA?

Višina nujnega deleža je odvisna od tega, kakšna je bila vrednost zapuščine, ki jo zapustil pokojnik. Prav tako pa se pri višini nujnega deleža upoštevajo tudi darila oziroma njihova vrednost, razen tistih, ki so bila dana v dobrodelne namene. To, kakšna je višina nujnega deleža, je torej možno ugotoviti šele, ko se popiše vse pokojnikovo premoženje ter oceni njegovo vrednost, pri čemer pa se upoštevajo tudi dolgovi. Zaradi tega se lahko celo zgodi, da zapuščine ni dovolj za izplačilo nujnega deleža. Nujni dediči sicer lahko podedujejo tudi dolgove, a le do višine deleža, ki so ga podedovali.

KAKO SE DOLOČI VREDNOST ZAPUŠČINE IN S TEM VREDNOST NUJNEGA DELEŽA?

Kot že rečeno, je vrednost nujnega deleža odvisna od skupne vrednosti zapuščine. Zato je treba najprej ugotoviti, kakšna je sploh skupna vrednost pokojnikovega premoženja. Najprej se zato popiše celotno premoženje, pa tudi dolgove oziroma terjatve pokojnika. Od vrednosti premoženja se odšteje vrednost dolgov in terjatev, nato pa k temu prišteje še vrednost večjih daril, ki so jih dobili zakoniti dediči oziroma ki jih je pokojnik v zadnjem letu svojega življenja podaril kateri koli osebi.

KAKO DO NUJNEGA DELEŽA?

Čeprav je nujni delež zakonsko določen in zakonitim dedičem pripada po zakonu, pa ga ti ne dobijo že avtomatsko, ampak ga morajo posebej zahtevati oziroma uveljavljati. Če tega ne storijo, bo premoženje pokojnika razdeljeno v skladu z njegovo voljo, izraženo v oporoki. Nujni dedič mora zato v zapuščinskem postopku uveljavljati nujni delež oziroma ga kasneje zahtevati s tožbo.

KAKO VAM LAHKO POMAGA PRAVNIK ZA DEDNO PRAVO?

Zakon o dedovanju določa, da je pravica do nujnega deleža dedna pravica, vendar pa nujnemu dediču ne pripada avtomatsko, ampak ga morajo uveljavljati v zapuščinskem postopku. Pri tem vam lahko svetuje tudi naša odvetniška pisarna, saj se naši pravniki odlično spoznajo na dedno pravo in zakonodajo, ki ureja to področje, poleg tega pa imajo tudi veliko izkušenj s postopki dedovanja in uveljavljanja nujnega deleža v zapuščinskem postopku. Prav tako vam nudimo vso potrebno pravno pomoč, če bi želeli uveljavljati nujni delež v primeru, ko je zapuščinski postopek že končan in je bil že izdan sklep o dedovanju ali pa zapuščinskega postopka sploh ni bilo. V takšnih primerih vam bomo pomagali vložiti tožbo, s katero boste uveljavljali svojo pravico do nujnega deleža ter tako prišli do deleža pokojnikove zapuščine, ki vam pripada v skladu z Zakonom o dedovanju. Če torej potrebujete strokovni nasvet s področja dednega prava, kontaktirajte našo odvetniško pisarno!

POKLIČITE