Mobing na delovnem mestu

KAJ JE MOBING IN KAKO UKREPATI

Dejstvo je, da je v današnji družbi nasilja veliko, mnogokrat celo preveč in to na vseh nivojih, v vseh oblikah, starostnih obdobjih, doma, v varstveno šolskih institucijah, na delovnih mestih, v družbi nasploh, torej povsod, kjer prihaja do interakcije z ljudmi in kjer nastopijo medčloveški odnosi.

Tokrat bomo v članku »Kaj je mobing in kako ukrepati« podrobneje spoznali enega od načinov nasilja, nasilja na delovnem mestu. Seznaniti vas želimo z pojmom mobing, kako ga prepoznamo, katere so njegove karakteristike, kako ob njem ukrepamo in kakšne so lahko posledice za žrtve mobinga.

Zadnje raziskave so namreč pokazale, da se je nasilje nad zaposlenimi močno povečalo. Pojav globalizacije, vedno večje tekmovalnosti tako med podjetji, kot tudi med zaposlenimi znotraj njega, povečevanja produktivnosti in storilnosti, zniževanju stroškov ter na drugi strani prisotnost strahu pred izgubo službe so le nekateri od razlogov za pojav mobinga med zaposlenimi.

KAJ JE MOBING?

Povzeto po slovenski definiciji mobinga, ki je nastala z strani Iniciativne skupine za preprečevanje mobinga; »Mobing/trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajno graje vredno ali očitno negativno, nehumano, neetično, žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom in povzroča socialno izključevanje ali ogroža psihično, fizično ali socialno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje ali žaljenje dostojanstva pri delu. Posamični primeri negativnega vedenja, kot ga opisuje definicija, lahko prav tako pomenijo napad na dostojanstvo na delovnem mestu, vendar jih kot enkratne incidente ne moremo šteti med trpinčenje na delovnem mestu.«

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

KAJ NI MOBING?

Potrebno se je zavedati dejstev, da vsak mobing pomeni trpinčenje, vendar vsako trpinčenje ne pomeni mobing, zato v nadaljevanju navajamo vsa tista dejanja, ki niso mobing in sicer:

  • Konflikti med sodelavci, med podrejenimi ali nadrejenimi (konflikt, ki vključuje čustvene izpade se ne smatra za mobing),
  • napačne, nerazumne ali nepravične odločitve nadrejenih,
  • delegiranje nalog in njihov način,
  • zahteva nadrejenega po boljši storilnosti in boljši izvedbi delovnih nalog.

KJE IN ZAKAJ SE MOBING NAJPOGOSTEJE DOGAJA?

Mobing se praviloma pojavlja med višje izobraženo populacijo zaposlenih in sicer v primeru, ko se v podjetju ali organizaciji ne izvajajo aktivnosti usmerjene k dobrim odnosom med zaposlenimi, spodbujanje k skupinskemu delu in postavljanje skupnih ciljev. Velikokrat je v ozadju slaba organizacija, pomanjkanja delovne sile, visoki plani podjetja, majhni časovni intervali namenjeni doseganju ciljev, močna konkurenca na trgu, netoleranca za kakršnekoli napake, strah pred izgubo službe in drugo.

NAJPOGOSTEJŠE VRSTE MOBINGA:

  • Pretirana delovna obremenitev,
  • širjenje neprimernih, neresničnih ali neutemeljenih govoric,
  • dodelitev delavnih nalog, ki so pod ravnjo zmožnosti zaposlenega,
  • namerno zadrževanje informacij povezanih z delom,
  • odvzem odgovornosti na ključnih področjih,
  • omejevanje in preprečevanje družabnih stikov (izoliranost posameznika, sodelavci prenehajo govoriti z njim,..),
  • neposredni napadi na zdravje osebe (grožnje z fizičnim napadom, dodelitev težko fizično delo, fizično nasilje, odkrito spolno nadlegovanje,…),
  • žaljenje in neprijetno komentiranje zunanjosti ali osebnosti zaposlenega,
  • poniževanje oziroma posmehovanje povezano z delom,
  • namerno in zavestno neupoštevanje mnenja zaposlenega.

KAKŠNE SO LAHKO POSLEDICE IZVAJANJA MOBINGA ZA POSAMEZNIKA?

Posledice izvajanja mobinga nad zaposlenim so lahko zelo hude in jih nikakor ne gre podcenjevati, nasprotno, potrebno jih je čim preje prepoznati in nemudoma ustrezno ukrepati. Takojšen odziv in ustrezno ukrepanje je ključnega pomena, kajti vedno več je primerov, registriranih prijav in zgodb posameznikov, ki razkrivajo in poročajo o posledicah mobinga, ki imajo lahko dolgotrajne čustvene in duševne težave (strokovnjaki ocenjujejo, da je pojav izgorelosti lahko tudi eden od posledic izvajanja mobinga). Nekateri znaki mobinga so lahko: nespečnost, želodčne težave, anksioznost, panični napadi, glavoboli, slabokrvnost, izčrpanost, izpadanje las, neješčnost ali prenajedanje, prebavne težave, bledoličnost in mnogi drugi.

KAKO UKREPAMO V PRIMERU MOBINGA?

  • Svetujemo vam, da si zabeležite vsako nasilno dejanje in sicer: kdo ga je povzročil, kaj se je zgodilo, kdaj in kje, ter katere priče so bile prisotne. Izjemno pomembno je, da zabeležite, kako ste se ob tem počutili, kakšni občutki so vas obdajali, kaj se je z vami dogajalo tako na fizičnem kot na psihičnem nivoju. Shranite si vse morebitne dokaze, kot so: e-pošto, zapisnike sestankov, pisna navodila za delo, zdravniške izvide in drugo).
  • o samem dogodku se pogovorite z nekom iz vašega kolektiva (nadrejena oseba, kadrovnik,…),
  • priskrbite si pravni nasvet ali pri sindikatu ali pri odvetniški pisarni,
  • pritožba delodajalcu in sprožitev postopkov pri pristojnih institucijah.
  • obisk pri osebnem zdravniku,
  • pomoč pri nevladnih organizacijah,
  • iskanje druge zaposlitve.

Ohranjanje zdravja, dobrega počutja, občutka lastne vrednosti in dostojanstva mora biti za vse zaposlene prioriteta, istočasno pa se je potrebno zavedati, da ima vsakršno nasilje ničelno toleranco in je kaznivo dejanje. V primeru, da ste žrtve mobinga ali sumite, da se nad vami izvaja mobing vam v naši odvetniški pisarni zagotavljamo, da vam bomo ustrezno pravno svetovali in mobing zaustavili!

Skupna ocena storitve
Ocena: 0, Glasov 0