RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE S TOŽBO

ODVETNIK ZA LOČITVE JE PRAVA IZBIRA, ČE ŽELITE DOSEČI VAŠE PRAVICE

Ločitev oziroma razveza zakonske zveze je v Sloveniji, sodeč po statističnih podatkih, realnost vsake tretje sklenjene zakonske zveze. Zagotovo gre za eno težjih in najbolj stresnih situacij v življenju vsakega posameznika, a včasih preprosto ne gre drugače in je ločitev zakonske zveze najbolj smiselna odločitev, tako za zakonca, kot preostale družinske člane.

Ko pride do odločitve za ločitev, se posameznik mnogokrat znajde sam, brez prave podpore in pravih informacij o tem kakšni so ločitveni postopki v Sloveniji, kje je možna razveza zakonske zveze in kdo mu lahko pri tem pomaga. Povezovanje, iskanje podpore ter pridobivanje potrebnih informacij je v primeru ločitve zagotovo ključnega pomena.

V 98. členu novega Družinskega zakonika piše, da če je zakonska zveza iz katerega koli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze.

ZAKONSKO ZVEZO JE V SLOVENIJI MOŽNO RAZVEZATI NA DVA NAČINA:

  • sporazumna ločitev zakonske zveze: pri notarju – kadar zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok in se sporazumeta o premoženjskopravnih vprašanjih ali na okrožnem sodišču – kadar imata zakonca skupne mladoletne otroke in sta se sporazumela o premoženjskopravnih vprašanjih;
  • ločitev s tožbo za razvezo zakonske zveze: ko se zakonca ne moreta sporazumeti o delitvi skupnega premoženja ali preživljanju skupnih otrok.

V KATEREM PRIMERU IZBRATI LOČITEV S TOŽBO?

Kadar se eden od zakoncev ne strinja z ločitvijo ali kadar se zakonca ne moreta sporazumeti o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o delitvi skupnega premoženja, mora eden od zakoncev na pristojno okrožno sodišče (ki je največkrat kraj bivališča toženega zakonca) vložiti tožbo za razvezo zakonske zveze.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt
Ločitev s tožbo

KAJ MORA VSEBOVATI LOČITEV S TOŽBO?

V primeru ločitve s tožbo mora zakonec obvezno navesti razlog razveze, ki pa je po zakonu samo eden, in sicer nevzdržnost zakonske zveze. Sodišče nikoli ne preverja razlogov za ločitev, zadostuje namreč, da eden izmed zakoncev razglasi, da je zakonska zveza postala nevzdržna.

Podatki, ki jih mora vsebovati tožba so naslednji:

  • osebni podatki o strankah;
  • izpisek iz poročne matične knjige;
  • izpisek iz rojstne matične knjige;
  • predlog za ureditev razmerij med starši in otroki.

Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom. Po novo veljavnem Družinskem zakoniku mora sodišče v primeru ločitve z tožbo ugotoviti, kako bodo koristi otroka najbolje zagotovljene. Ločitev s tožbo ne vključuje delitev premoženja zakoncev, saj gre za ločen postopek, ki pa ga lahko uredita kadarkoli, saj ta ne zastara.

LOČITEV S TOŽBO V PRIMERU SKUPNIH MLADOLETNIH OTROK

Zakonca se morata udeležiti svetovalnega razgovora na Centru za socialno delo (CSD), na osnovi katerega se izdela mnenje in posreduje sodišču. V primeru, da se zakonca ne udeležita svetovalnega razgovora, se tožba za ločitev šteje kot brezpredmetna.

Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševskih skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku glede koristi otroka upošteva mnenje CSD, kadar ga pridobi v skladu z določbami zakona, ki ureja nepravdni postopek.

MOŽNOSTI POSTOPKA MEDIACIJE

Novost Družinskega zakonika je, da se mediacija lahko izvede pred začetkom sodnega postopka, med njim ali po koncu sodnega postopka, obsega pa pomoč pri urejanju osebnih in premoženjskih razmerij. Mediacijo ponudi sodišče, njen namen pa je, da skušata zakonca s pomočjo mediatorja urediti razmerja z otroki in razdeliti skupno premoženje ter dosežeta sporazumno razvezo. Stroške mediacije krije država. Mediacija se med sodnim postopkom izvaja v skladu z zakonom, ki ureja alternativno reševanje sodnih sporov. V primeru, da se z mediacijo zakonca ne strinjata ali ta ni uspešna, sodišče razpiše narok za obravnavanje razveze, kjer pregleda listine, zasliši stranke in priče ter morebitne izvedence. V zadnji fazi ločitvenega postopka sodišče razveže zakonsko zvezo in odloči glede varstva, vzgoje in preživljanja skupnih otrok ter o stikih med otroki in staršema.

Vsaka odločitev v življenju nosi določene posledice za katere moramo kot odrasli ljudje prevzeti celotno odgovornost. Ena izmed njih je zagotovo tudi ločitev. Izjemno priporočljivo in mnogokrat tudi ključno v primeru ločitve je, da se še pred ločitvenim postopkom povežete z odvetniško pisarno, kjer bodo za vaš primer izkazali posluh, vam namenili vso pozornost, vam pravno svetovali in odgovorili na vsa vaša vprašanja, predstavili vaše obveznosti, pravice in posledice ločitvenega postopka ter v skladu z najvišjimi moralnimi načeli storili vse kar je v njihovi moči, da bo vaš ločitveni postopek v čim večjo korist vseh vpletenih. Naša odvetniška pisarna je zagotovo vaša modra odločitev!

LOČITEV S TOŽBO – POGOSTA VPRAŠANJA

Kako se postopek ločitve začne?

Ločitev je lahko bodisi sporazumna bodisi ne sporazumna. Sam postopek se začne z vložitvijo Predloga za razvezo ali vložitvijo Tožbe za razvezo zakonske zveze neposredno na pristojno okrožno sodišče.

Kako poteka postopek ločitve tedaj, ko je ločitev sporazumna?

Sporazumna ločitev je tista, za katero se skupaj odločita oba zakonca in se z njo strinjata. Pomembno je tudi, da se strinjata ali sta že vnaprej dogovorjena o delitvi skupnega premoženja, skrbništvu nad otroki in ostalimi pomembnimi elementi. V kolikor govorimo o sporazumni ločitvi zakonca podata predlog na okrožno sodišče o sporazumni razvezi njunega zakona. Če partnerja nimata otrok, sporazumna razveza lahko poteka tudi pri notarju. Slednji opravi zapis na podlagi katerega se sklene razveza zakona. Če se odločita za razvezo pri notarju morata jasno opredeliti tudi delitev skupnega premoženja v obliki posebnega zapisa, ki mora biti dodan kot priloga k predlogu za razvezo zakona. Če imata partnerja otroke je ključen element pri predlogu za ločitev tudi sporazum o preživljanju mladoletnih otrok. V tem zapisu jasno podata kdo bo plačeval preživnino, kdo bo za otroke skrbel, kje bodo otroci živeli in kako bodo potekali obiski drugega partnerja. Vsi zgoraj omenjeni elementi so stvar dogovora med zakoncema in ni potrebno, da se opravijo pri notarju.

Kaj pa tedaj, ko se zakonca ne moreta sporazumno dogovoriti o ločitvi?

V primeru, ko se partnerja za ločitev ne odločita soglasno in imata o slednji deljena mnenja govorimo o ločitvi s tožbo. Ločitev s tožbo je postopek, ki se ga poslužuje tedaj, ko se eden izmed partnerjev želi ločiti, drugi pa ne, ali tedaj ko se zakonca ne moreta dogovoriti o delitvi skupnega premoženja ali o skrbi za mladoletne otroke. Postopek ločitve s tožbo se začne s tem, ko eden izmed zakoncev na okrožno sodišče pošlje Tožbo za razvezo zakonske zveze. Bistven element te tožbe je navedba razloga za ločitve, ta element pa ni del sporazumne ločitve. Kot razlog za razvezo se navadno navaja nevzdržnost zakonske zveze.

Kakšen je obrazec za ločitev s tožbo?

Obrazec za ločitev s tožbo je dostopen v elektronski obliki in ga je v slednji tudi priporočljivo oddati. Je del obrazcev, ki se morajo izpolniti v primeru ločitve s tožbo (torej tedaj, ko sporazumna ločitev ni možna). Obrazec za ločitev s tožbo izpolni eden izmed zakoncev in sicer tedaj ko meni, da je zakon postal nevzdržen. Če imata zakonca otroke, se mora partner, ki vloži obrazec predhodno posvetovati na Centru za socialno delo. Obisk CSD-ja je smiseln v primeru skupnih otrok, ko je partner pogrešan ali ima neznano prebivališče ali če živi v tujini.

Elementi obrazca za ločitev s tožbo, ki jih mora partner izpolniti so naslednji:
– ime in priimek ter naslov
– določiti mora, ali tožbo vlaga sam ali pooblaščenec
– ime in priimek ter naslov partnerja, od katerega se želi ločiti (v kolikor naslova ne pozna, mu obrazec ponuja tudi to možnost)
– datum in kraj sklenitve zakonske zveze
– določiti mora ali ima s partnerjem prijavljeno skupno bivališče
– naslov zadnjega skupnega prijavljenega prebivališča
– število skupnih mladoletnih otrok
– opisno mora jasno določiti vzroke za odločitev za ločitev s tožbo in ovrednotiti zakon
– določiti mora ali bo v postopku razveze zahteval delitev skupnega premoženja
– navesti mora ali je že bil na razgovoru na Centru za socialno delo (kdaj je obisk nujen je omenjeno v zgornjem odstavku)
– definirati mora ali sta s partnerjem (za časa ali pred sklenitvijo zveze) sklenila predporočno pogodbo oziroma pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
– definirati mora, ali želi od svojega partnerja kot ne priskrbljeni zakonec prejemati preživnino
– določiti mora, kdaj bo poravnal sodno takso
– definirati mora, ali je bil v času zakona žrtev fizičnega ali duševnega nasilja s strani svojega partnerja

Vložitev ločitve s tožbo terja tudi sodno takso, ki trenutno znaša 72 EUR. Vlagatelj obrazca lahko takso poravna v času vložitve tožbe ali po prejemu opomina. V kolikor se vlagatelj odloči, da bo takso poravnal ob vložitvi tožbe, slednjo lahko plača preko položnice ali na drug ustrezen način.

Kako je definirano skupno premoženje zakoncev in kako se premoženje deli v primeru ločitve s tožbo?

Skupno premoženje je definirano kot premoženje, ki sta ga zakonca tekom svojega zakona ustvarila s skupnim delom. Slednje se v primeru ločitve deli v skladu z Družinskim zakonikom. Zakonca se lahko v primeru ločitve sama dogovorita, kako se bo njuno skupno premoženje delilo. V kolikor to ni mogoče, se premoženje deli na podlagi zakonitega premoženjskega režima. Nad skupnim premoženjem imata oba zakonca lastninske pravice in ga lahko skupaj upravljata. Na ta način premoženja eden izmed zakoncev ne more obremeniti ali odtujiti. Če posamezen partner samostojno razpolaga s premičnino manjše vrednosti se smatra, da ima soglasje drugega partnerja za tovrstno upravljanje.

Kako je definiran zakoniti premoženjski režim?

Zakoniti premoženjski režim velja tedaj, ko zakonca nista sklenila predporočne pogodbe, je predporočna pogodba neveljavna ali v njej ni jasno definirano, kako se bo premoženje v primeru ločitve delilo ali iz predporočne pogodbe ni moč ugotoviti vsebine premoženja. Zakoniti premoženjski režim narekuje, da imata nad skupnim premoženjem zakonca skupne pravice in skupno lastnino. To pomeni, da njuni deleži v skupnem premoženju niso definirani. Pomembno je omeniti tudi, da zakoniti premoženjski režim obsega tako režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje kot tudi posebno premoženje posameznega zakonca (kot je dediščina, darila ali premoženje, ki ga je zakonec ustvaril pred sklenitvijo zakonske zveze).

Kako je definiran pogodbeni premoženjski režim?

Pogodbeni premoženjski režim je tisti režim, ki daje zakoncema možnost, da se sama dogovorita, kako se bo njuno premoženje v primeru ločitve delilo. Možnosti pogodbenega premoženjskega režima opredeljuje Družinski zakonik. Pogodbeni premoženjski režim vsebuje predporočno pogodbo na podlagi katere se zakonca dogovorita o načinu delitve skupnega premoženja in višini njunih deležev. Pomembni elementi predporočne pogodbe so tudi dogovor o preživnini in medsebojnem preživljanju (v kolikor pride do razveze zakona). Pogodbeni premoženjski režim začne veljati ob sklenitvi predporočne pogodbe (v kolikor se zakonca ne dogovorita drugače). Ključno je tudi, da predporočno pogodbo zapiše notar in jo hrani v posebnem registru, saj se v nasprotnem primeru smatra, da pogodba ni bila sklenjena.

Ali obstaja možnost, da je eden izmed zakoncev po ločitvi primoran preživljati drugega?

V kolikor eden izmed zakoncev iz utemeljenih razlogov ni sposoben za delo ali po razvezi nima sredstev za lastno preživljanje lahko od drugega zakonca zahteva plačilo preživnine. Zahtevo za preživnino v primeru ločitve lahko zahteva tudi preko tožbe, slednjo pa mora na sodišče vložiti v roku enega leta po uradni razvezi zakona. Tožba za preživnino je smiselna le tedaj, ko obstajajo pogoji za preživljanje v času razveze in tedaj, ko zakonec zahteva preživnino. Zahteva za preživnino je s strani sodišče zavrnjena, če je zakonec, ki slednjo zahteva, izvršil kaznivo dejanje nad otroki ali drugim zakoncem ali če je zahteva krivična do drugega zakonca.

Kaj se zgodi v primeru, ko je eden izmed zakoncev bil žrtev nasilja v zakonu?

Če je bil eden izmed zakoncev žrtev nasilja s strani drugega zakonca ali je ta izvajal nasilje nad otroki, ima zakonec (ki je žrtev nasilja) pravico zahtevati izključno uporabo stanovanja v katerem skupaj živita. Sodišče lahko uporabo stanovanja odredi za največ šest mesecev z možnostjo podaljšanja. Zakonec, ki je žrtev nasilja lahko stanovanje za šest mesecev uporablja tudi v primeru, ko bi mu po zakonu pripadal le del stanovanja. Na podlagi načela pravičnosti lahko drugi zakonec, ki je izvajal nasilje zahteva nadomestilo za uporabo stanovanja.

Ali je v primeru razveze posvet s CSD-jem obvezen in v kolikšni meri se upošteva njegovo mnenje in mnenje otrok?

Posvetovalni razgovor na CSD je obvezen razen v primeru, ko zakonca nimata otrok, je eden izmed zakoncev nerazsoden, je eden izmed zakoncev pogrešan ali nima znanega prebivališča ter če eden ali oba zakonca živita v tujini. Pomembno je, da se zakonca posveta na CSD-ju udeležita osebno. V kolikor imata zakonca skupne otroke, se o njihovem preživljanju v večini primerov dogovorita sama. Če dogovor med njima ni mogoč, o tem odloča CSD. V kolikor imajo otroci svoje želje in izrazijo, kje bi raje živeli, sodniki upoštevajo njihovo mnenje. Otroci lahko svoje mnenje izrazijo sami ali preko osebe, ki ji zaupajo. Poleg mnenja otrok se pri odločitvi sodišče opira tudi na mnenje CSD-ja in na podlagi njegove odločbe določi obiske, prebivališče otrok, vzgojo in njihovo preživljanje. Sodišče določi tudi višino preživnine, ki jo eden izmed zakoncev mora poravnati. Pri njenem določanju je v ospredje postavljena korist otroka in zagotavljanje njegovega duševnega in telesnega razvoja. V preživnini so zajeti stroški za zagotavljanje otrokovih življenjskih potrebščin.

Kaj pa v primeru, ko se za razvezo odločita partnerja, ki živita v zunajzakonski skupnosti?

Zunajzakonska skupnost je definirana kot skupnost med moškim in žensko, ki živita v skupnem gospodinjstvu in imata intimen odnos. Edina razlika med zunajzakonsko in zakonsko skupnostjo je v tem, da partnerja v zunajzakonski skupnosti nista formalno poročena. Razveze dveh partnerjev, ki živita v zunajzakonski skupnosti ni potrebno registrirati, saj tudi njuna zveza ni bila formalno registrirana. V kolikor imata partnerja, ki živita v zunajzakonski zvezi skupne mladoletne otroke, mora eden izmed partnerjev podati predlog na sodišče, ki odloča o preživljanju skupnih otrok. Če se partnerja ne moreta soglasno dogovoriti o preživnini in preživljanju otrok, lahko eden izmed partnerjev na sodišče poda tožbo. Velikokrat se zgodi, da sta partnerja (ki živita zunajzakonske skupnosti) ustvarila skupno premoženje in se v primeru razveze o njegovi delitvi ne moreta dogovoriti. Tedaj lahko eden izmed partnerjev poda predlog za delitev skupnega premoženja neposredno na sodišče.

Ali lahko partner po razvezi ponovno spremeni svoj priimek?

Partner lahko po razvezi v roku šestih mesecev poda zahtevo za povrnitev prvotnega priimka na katerikoli upravni enoti. Zahtevo lahko poda le tedaj, ko za časa trajanja zakonske zveze svojega priimka ni spreminjal. V kolikor zakonec zamudi rok šestih mesecev, lahko zahtevo poda tudi kasneje, a mora biti ta v obliki prošnje za spremembo osebnega imena.

Kakšna je naloga sodišča pri razvezi in kakšni so protokoli?

Sodišče v postopku razveze odloči o sami razvezi zakona in o varstvu ter preživljanju otrok zakoncev, preživnini in stikih, ki jih bosta zakonca imela z otroki. Glavna naloga sodnika je ta, da skuša na miren in sporazumen način priti do dogovora zakonec o zgoraj omenjenih elementih in zagotoviti, da bo sporazumen dogovor trajal tudi po sklenitvi razveze. Pomembno vlogo na sodišču ima tudi sodni zapisnikar, ki evidentira celoten protokol in piše zapisnik.

Kako po korakih poteka postopek sporazumne razveze?

V primeru sporazumne razveze zakonca podpisano vlogo za razvezo pošljeta (v enem izvodu) na okrožno sodišče v kraju stalnega prebivališča. Vloga, ki je v popolnosti izpolnjena vsebuje podatke o sodišču, zakonitih zastopnikih, opis spornega predmeta in ostale pomembne elemente. Poleg podpisane vloge morata zakonca sodišču podati tudi izjavo o tem, da predlagata razvezo ter predlog o varstvu in preživljanju otrok, ki ga sestavita sama. Pomemben element je tudi izpisek iz poročne matične knjige in izpisek iz rojstne matične knjige njunih otrok. Poleg tega je ključno, da dodata notarski zapis, ki narekuje sporazumno delitev njunega premoženja (v slednjem je določeno, kdo bo v nadaljevanju uporabljal nepremičnino, preživljanje zakonca…). Sodišče se pri obravnavi osredotoči tudi na mnenje otrok in na mnenje CSD-ja, pri katerem morata zakonca pred vložitvijo zahtevka opraviti ustrezen razgovor. Po vložitvi zahtevka sodišče v nadaljevanju zakonca obvešča o vseh prihodnjih postopkih.

Koraki sporazumne ločitve so naslednji:
– Zakonca se najprej zglasita pri CSD, ki jima po svetovanju poda ustrezen zapisnik.
– Na sodišče vložita predlog o sporazumni ločitvi (poleg priložita zapisnik CSD-ja in notarski zapis o delitvi skupnega premoženja).
– Predlog prejme v obravnavo sodnik in v celoti preveri ali je vloga v popolnosti izpolnjena ali morda še kakšen element manjka in o tem obvesti zakonca. Sodnik preveri tudi, ali je taksa že plačana.
– Sodnik po preverbi vloge slednji pošlje nazaj na CSD (v kolikor imata zakonca otroke), ta pa oblikuje svoje mnenje in ga pošlje nazaj sodišču.
– Sodišče določi datum obravnave in obvesti o tem zakonca (če slednja na obravnavo ne prideta se smatra, kot da je vloga nična).
– Ključni del glavne obravnave je ugotavljanje ustreznosti sporazuma o preživljanju in skrbi za otroke, evalvacija pa se opravi s pomočjo mnenja CSD-ja.
– Sodnik s sodbo razveže zakonsko zvezo in jo pošlje zakoncema po pošti (ta se lahko nanjo v roku 30 dni pritožita v kolikor smatrata, da ni ustrezna).
– Sodba o razvezi postane pravnomočna po izteku roka 30 dnevnega roka za pritožbo.

Kako po korakih poteka postopek ne sporazumne razveze?

O ne sporazumni razvezi govorimo tedaj, ko eden izmed zakoncev ne soglaša z razvezo zakona. V tem primeru lahko zakonec, ki si razveze želi, odda predlog za razvezo zakonske zveze na sodišče. Razlog, ki ga za svojo odločitev navede je nevzdržnost zakona. Sam postopek razveze se prične s podajo predloga za razvezo s strani enega izmed zakoncev. Predlog pošlje ne okrožno sodišče v tistem kraju, kjer imata z zakoncem nazadnje prijavljeno stalno prebivališče. Elementi, ki jih mora vsebovati vloga so enaki tistim elementom, ki morajo biti del vloge za sporazumno ločitev. Vlogo je potrebno lastnoročno podpisati ter sodišču posredovati en izvod. Za stranke je pomembno da vedo, da vloge ne morejo oddati elektronsko razen v določenih izjemah.

Koraki ne sporazumne ločitve so naslednji:
– Pred vložitvijo zahteve za razvezo se morata zakonca oglasiti na CSD-ju na razpravi (to je nujno, če imata skupne otroke).
– Eden izmed zakoncev na sodišče poda zahtevo za razvezo, poleg pa priloži zapis CSD-ja.
– Postopek se dodeli določenemu sodniku, ki preveri zahtevo in njeno ustreznost. V kolikor imata zakonca skupne otroke, sodišče CSD-ju pošlje vlogo.
– Partnerja dobita možnost mediacije.
– V kolikor jo zavrneta, sodišče pošlje vabila na obravnavo.
– Med obravnavo sodišče pretehta vse dokaze in pričevanja, pri tem pa upošteva tudi mnenje otrok in CSD-ja.
– Sodnik z ustrezno sodbo razveže zakon in določi vse pomembne elemente pri skrbi in varstvu skupnih otrok.
– Zakonca sodbo prejmeta v pisni obliki po pošti.
– V kolikor se z njo ne strinjata, morata v roku 30 dni podati pritožbo na sodbo.
– Ta postane pravnomočna po 30 dneh izteka roka za pritožbo.

Kakšni so stroški postopkov in koliko časa traja postopek?

Trajanje postopka je v večini odvisno od tega ali imata zakonca otroke ali ne. V kolikor jih nimata postopek razveze traja okrog štiri mesece, če pa zakonca imata otroke, postopek predvidoma traja do sedem mesecev. V primeru sporazumne ločitve je potrebno plačati sodno takso. Višina te je določena v Zakonu o sodnih taksah. Poleg sodne takse imata zakonca stroške tudi z notarjem. Enaki stroški so tudi del postopka ne sporazumne ločitve. Pomembno je, da je sodna taksa plačana vnaprej, saj pred tem sodišče ne prične postopka. Vsak zakonec pa poleg splošnih stroškov krije še stroške svojega odvetnika ali zastopanca.

Kako pa je z otroki in preživnino?

Dobro je, če se zakonca uspeta sporazumno dogovoriti o skrbništvu, varstvu otrok in preživnini. V kolikor to kljub pomoči CSD-ja ni mogoče, o zgoraj omenjenih elementih odloča sodišče. To lahko presodi da je smiselno, da oba starša obdržita varstvo otrok, da otroci živijo le pri enem staršu ali da otroci deljeno živijo pri enem ali drugem staršu. Ključno je, da tudi otroci podajo svoje mnenje. Sodnik lahko z namenom, da bi pridobil mnenje otrok z njim opravi neformalen razgovor. Otroka lahko zastopa katerakoli oseba, ki ji ta zaupa (ni nujno da pri pogovoru sodelujejo starši).

Sodišče določi tudi znesek preživnine, ki ga bo eden izmed staršev moral poravnati. Preživnina se plačuje v obliki mesečnega zneska njen namen pa je, da starš z njo pokrije stroške bivanja svojega otroka. Znesek odškodnine se navadno prilagaja na letni ravni, odvisen pa je od rasti dohodkov in cen. O spremembah plačevanja preživnini obvešča CSD. Starša sta svoje otroke dolžna preživljati vse do polnoletnosti in tudi kasneje, če se otrok še naprej izobražuje (a maksimalno do 26. leta starosti). Znesek preživnine je odvisen od dohodkov staršev in potreb, ki jih ima otrok.

Skupna ocena storitve
Ocena: 5, Glasov 3
POKLIČITE