Kakšna je cena odvetnika?

Veliko ljudi se v življenju znajde v trenutku, ko potrebujejo pravno pomoč. Pravna pomoč in nasveti pa so navadno precej dragi, zato se pri ljudeh pogosto zbudi vprašanje, ali si bodo odvetnika sploh lahko privoščili. V nadaljevanju je podrobno razloženo, kako se odvetniška tarifa določi in od česa je odvisna.

Stranka odvetnika navadno plača na podlagi odvetniške tarife. Ta je opredeljena glede na način vrednotenja dela odvetnika, stranke pa so tarifo odvetniku dolžne plačati za njegove storitve. Storitev odvetnika je opredeljena kot storitev, ki jo odvetnik izvrši za stranke na podlagi zakona, ki ureja odvetniške storitve, na podlagi pristojnega organa ali na podlagi pooblastila.

Če je odvetnik tudi davčni zavezanec, mora stranka poleg cene odvetnika poravnati tudi DDV. Celotni odvetniški stroški so opredeljeni kot cena storitve odvetnika in njegovih izdatkov, povečanih za ceno davka. Pri tem je treba omeniti, da ista tarifa in stroški veljajo tudi tedaj, ko odvetnika nadomešča katerikoli drugi odvetnik ali pripravnik. Storitve odvetnika se vrednotijo na podlagi različnih dejavnikov, ki navadno tudi opredeljujejo ceno oziroma odvetniško tarifo. Mednje sodijo dejavniki, kot so odgovornost, strokovnost, zahtevnost primera, specializacija, čas, potreben za izvedbo storitve, izkušnje in znanje, uporaba tujega jezika, število zastopanih oseb in drugo. Vrednost posamezne storitve se določi tudi na podlagi števila točk. Obstaja torej posebna lestvica, na podlagi katere odvetnik za svojo storitev izračunava število točk, na podlagi števila točk pa določi ceno svoje storitve. Pri določitvi tarife se odvetnik velikokrat sklicuje tudi na tarife, določene na podlagi podobnih in primerljivih primerov. Pri tem je treba omeniti, da je odvetniška tarifa višja za 50 odstotkov, v kolikor odvetnik svojo storitev opravlja med vikendi ali za praznike.

V kolikor odvetnik poleg zastopanja izvaja tudi druge storitve, kot so razni ogledi ali podobno, mu pripada tudi urnina. Ta se opredeli na podlagi porabljenega časa za tovrstne storitve (ki ne obsegajo pravnega zastopanja, ampak so pomembne za kakovostno pravno zastopanje). Urnina se obračunava tudi v primeru čakanja odvetnika na obravnavo ali čakanja na narok.

Kaj pa, če odvetnik hkrati zastopa več strank?

Če odvetnik hkrati zastopa več strank, mu pri tem (za drugo in vsako naslednjo stranko) pripada 50 odstotkov višja tarifa za vrednost njegove storitve in zastopanja. Če odvetnik hkrati zastopa več strank, ki so se znašle v pravdnih ali nepravdnih postopkih, v postopkih pred socialnimi ali delovnimi sodišči ali v katerih drugih postopkih, odvetniška tarifa za vsako naslednjo stranko znaša 10 odstotkov več, a vendar ne sme presegati 100 odstotkov. Če odvetnik na sodišču zastopa več kot trideset strank hkrati, lahko povišek tarife znaša maksimalno 200 odstotkov. Če odvetnik na sodišču zastopa stranko ali pravno osebo, ki je rezident druge države, pri določanju vrednosti tarife upošteva zakonodajo države, znotraj katere je stranka zastopana. Četudi odvetnik storitev za stranko druge države opravlja le pisno, lahko tarifo obračunava na podlagi zakonodaje države, v kateri stranko zastopa. Pri tem je treba omeniti, da to pravilo velja le pri določanju tarife v razmerju odvetnik–stranka in ne tudi za odmero, ki jo opravi sodišče ali drugi sodni organ.

Kaj se še upošteva pri določanju odvetniške tarife?

Kot že omenjeno, se pri določanju odvetniške tarife upoštevajo tudi izdatki, nastali med opravljanjem storitve. Med slednje sodijo predvsem razni potni stroški, poštnine, izdatki za takse, stroški telefonskih klicev, stroški, nastali na podlagi bančnih storitev, in podobni izdatki. Stranka je torej svojemu odvetniku po zakonu dolžna kriti potne stroške v povezavi z izvajanjem storitev, parkirnine in dnevnice ali stroške v povezavi s prenočitvijo. Če je odvetnik zaradi izvajanja storitve iz svoje odvetniške pisarne odsoten več ur, mu pripada dnevnica. Dnevnica se izračuna na podlagi povprečne mesečne plače, in sicer znaša 1,74 % od povprečne mesečne plače, če je odvetnik iz pisarne odsoten od 6 do 8 ur. Če odsotnost traja od 8 do 12 ur, odvetnik prejme dnevnico v višini 2,5 % od povprečne mesečne plače, če pa je odsoten več kot 12 ur, lahko prejme dnevnico v višini 5 %. Če mora odvetnik zaradi opravljanja storitve potovati v tujino, lahko prejme nadomestilo, določeno s strani državnih organov RS. Na podlagi napisanega lahko zaključimo, da so stranke odvetniku dolžne plačati stroške, nastale na podlagi izvajanja storitev. Odvetnik lahko nastale stroške stranki obračuna na podlagi obračuna ali v pavšalnem znesku v dveh odstotkih od skupne vrednosti storitve do 1000 točk. V kolikor tarifa presega vrednost 1000 točk, lahko odvetnik obračuna še dodaten odstotek za stroške.

Kako se določa cena odvetnika?

Cena storitve odvetnika se v grobem izračuna na podlagi vrednosti posamezne storitve, ki predstavlja vsoto posameznih točk, pomnoženo z vrednostjo vsake točke. Tarifa se obračunava skladno s časom, v katerem je odvetnik storitev opravil. Tarifa, pomnožena z vrednostjo točke, se poveča za DDV (v kolikor je odvetnik davčni zavezanec). Vrednost posamezne točke znaša 0,459 EUR. Slednja raste na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin v RS ali glede na rast plač sodnikov. O določanju višine vrednosti točke odloča Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije, pri sklepu pa se upošteva tudi mnenje ministra za pravosodje. Pri izdajanju računov za svojo storitev so vsi odvetniki v RS dolžni upoštevati vrednost točke, določene s strani RS. Vsi odvetniki imajo torej isto tarifo.

Kako se sklene pogodba o plačilu odvetniških storitev?

Stranka lahko z odvetnikom za plačilo njegovih storitev podpiše in sklene pogodbo. Ta lahko opredeljuje, da se plačilo izvede v pavšalnem znesku ali v določenem odstotku od vrednosti pristojnega zneska. Pri tem je treba omeniti, da se lahko v pogodbi uporabijo tudi razne kombinacije metod pri izračunavanju vrednosti odvetniške tarife in pri izračunavanju variabile v primeru uspeha odvetnika. Odvetnik je za svoje storitve stranki dolžan izročiti račun, in sicer najkasneje v osmih dneh po opravljeni storitvi. Specifikacija računa mora vsebovati znesek odvetniških stroškov in izdatkov, opis dejavnosti in storitev, ki jih je odvetnik izvajal, predujme, številke, ki so bile uporabljene pri določanju vrednosti storitve, in druge elemente. Račun lahko odvetnik izda tedaj, ko je opravil vse dolžnosti, navedene v pogodbi s stranko. Pri tem je treba poudariti, da lahko odvetnik od stranke zahteva plačilo predujma za določene storitve.

Kakšna je vrednost odvetniške točke?

Vrednost odvetniške točke je opredeljena v spodnji tabeli.

(Vrednost točke 0,60 € velja od 6. 4. 2019)

Vrednost predmeta Vrednost

storitve

Vrednost storitve
nad TOČK do TOČK nad EUR do EUR TOČK EUR
3.000 1.800,00 200 120,00
3.000 10.000 1.800,00 6.000,00 300 180,00
10.000 20.000 6.000,00 12.000,00 400 240,00
20.000 35.000 12.000,00 21.000,00 500 300,00
35.000 50.000 21.000,00 30.000,00 600 360,00
50.000 65.000 30.000,00 39.000,00 700 420,00
65.000 80.000 39.000,00 48.000,00 800 480,00
80.000 100.000 48.000,00 60.000,00 900 540,00
100.000 120.000 60.000,00 72.000,00 1.000 600,00
120.000 160.000 72.000,00 96.000,00 1.100 660,00
160.000 200.000 96.000,00 120.000,00 1.200 720,00
200.000 240.000 120.000,00 144.000,00 1.300 780,00
240.000 280.000 144.000,00 168.000,00 1.400 840,00
280.000 320.000 168.000,00 192.000,00 1.500 900,00
320.000 360.000 192.000,00 216.000,00 1.600 960,00
360.000 400.000 216.000,00 240.000,00 1.700 1.020,00
400.000 440.000 240.000,00 264.000,00 1.800 1.080,00
440.000 480.000 264.000,00 288.000,00 1.900 1.140,00
480.000 288.000,00 2.000 1.200,00

Kako se sklene pogodba med odvetnikom in stranko, če se stranka odloči za osebno obravnavo?

Stranka in odvetnik lahko skleneta pisno pogodbo o opravljanju odvetniških storitev in njihovi ceni. Plačilo v pogodbi je lahko določeno v pavšalnem znesku ali v odstotku od vrednosti uspeha odvetnika. Odvetnik lahko v pogodbi določi, da mu mora stranka za opravljanje storitev plačati na podlagi porabljenega časa. Cena je lahko seveda tudi kombinacija zgoraj naštetih možnosti. Sama vsebina pogodbe se presoja na podlagi zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Če odvetnik stranko zastopa po uradni dolžnosti oziroma stranki nudi brezplačne storitve, stranki zaračuna ceno, odmerjeno na podlagi tarife.

Po opravljeni storitvi je odvetnik stranki dolžan izdati račun, ki je ustrezno specificiran. Pomembno je, da je račun izdan najkasneje v osmih dneh po zaključku opravljanja storitev. Specifikacija računa mora vsebovati podatke o vseh stroških, ki so bili del opravljanja storitve odvetnika, o njegovih izdatkih, predujmih, opise dejavnosti, ki jih je odvetnik izvajal, stroške telekomunikacije, poštnin in ostalih elementov ter drugo. Pri plačilu telekomunikacijskih dejavnosti in poštnin zadostuje že navedba skupnega zneska. Odvetnik s storitvijo zaključi tedaj, ko je v celoti izvršil vsa opravila, določena v pogodbi. Pri tem je treba poudariti, da ima odvetnik pravico od stranke zahtevati tudi plačilo predujma. Stranka mora račun, ki ga izstavi odvetnik, poravnati v roku tridesetih dni od prejema.

Na podlagi zgornjega zapisa lahko zaključimo, da so kakovostni pravni nasveti dostopni vsakomur. Res je sicer, da mora stranka za osebno obravnavo navadno odšteti veliko denarja, a vendar lahko osnovne odgovore na vprašanja prejme kar prek telefona, in to v najkrajšem možnem času. Odvetnik je torej dostopen vsakomur. Stranka lahko za pravni nasvet odšteje tudi le 5 EUR. Zato strankam, ki nimajo zadostnih sredstev, da bi si privoščile celostne odvetniške storitve, svetujemo, da se obrnejo na odvetnike, ki delujejo v klicnih centrih.

Related posts

POKLIČITE