Izredna odpoved in denarno nadomestilo

Izredna odpoved delovnega razmerja in denarno nadomestilo

V nasprotju z redno odpovedjo delovnega razmerja, za izredno velja takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi, kar je za delavca lahko izjemno nepričakovana, neprijetna in tudi stresna situacija.

V primeru izredne odpovedi pogodbe ni odpovednega roka z strani delodajalca, delavec pa ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, niti ni upravičen do odpravnine.

Razlog za izredno odpoved delovnega razmerja je v večini primerov povezano z razpadom medsebojnega zaupanja med delodajalcem in delavcem, zaradi česar delovno razmerje ni možno nadaljevati.

Izredno odpoved delovnega razmerja lahko odpovesta tako delavec kot delodajalec. Izredno odpoved delovnega razmerja z strani delodajalca ureja  110. člen ZDR-1 in je možna v naslednjih primerih če:

  • Delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
  • delavec naklepno ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
  • je delavec kot kandidat v postopku v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
  • delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
  • je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izročen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
  • delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
  • delavec se v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne na delo ali
  • delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Dolžnosti delodajalca ob izredni odpovedi delovnega razmerja:

  • Zahteva o izredni odpovedi delovnega razmerja mora biti podana v pisni obliki in sicer v 15 dnevnem roku (in skrajnem šestmesečnem roku) od nastanka razloga za odpoved,
  • pogodbo je možno odpovedati v celoti,
  • utemeljen in naveden razlog odpovedi delovnega razmerja je potrebno dokazati s strani delodajalca,
  • delodajalec mora delavcu ponuditi možnost zagovora v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni,
  • na pobudo in željo delavca, mora delodajalec o svoji nameri obvestiti sindikat pri delodajalcu, katerega član je delavec (v primeru, da delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obvestiti svet delavcev),
  • v primeru, da predstavnik delavcev pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, prenehanje o zaposlitvi ne učinkuje 30 dni od vročitve odpovedi oziroma do poteka roka za mediacijo ali arbitražo oziroma sodno varstvo.

Izredna odpoved delovnega razmerja in denarno nadomestilo za delavca se torej izključujeta in delavec do slednjega ni upravičen, seveda če so razlogi za izredno odpoved delovnega razmerja z strani delodajalca utemeljeni in dokazani.

Celoten postopek izredne odpovedi delovnega razmerja mora biti izpeljan pravilno, strokovno in v skladu z zakonodajo. Vsebovati mora tudi elemente sočutja in primerne komunikacije, saj gre za dogodek izjemno občutljive narave. Vsekakor vam svetujemo, da se pred izvedbo postopka posvetujete z pravno osebo, specializirano na področju delovnega prava in dovolite da vam pri tem pomagajo. Naša odvetniška pisarna je zagotovo vaša prava odločitev.

Related posts

POKLIČITE