izpodbijanje darilne pogodbe

Izpodbijanje darilne pogodbe

V kolikor želi darovalec obdarovancu nekaj podariti, mora najprej dobro poznati definicijo darilne pogodbe. Ta je definirana kot pogodba, v kateri darovalec prenese določene pravice iz naslova uporabe bodisi premičnine bodisi nepremičnine in obdarovanca imenuje za njenega lastnika. Govorimo torej o neodplačanem prenosu lastninske pravice. Kot že omenjeno, je lahko predmet darilne pogodbe premičnina ali nepremičnina. Ena izmed najpogostejših oblik darilne pogodbe za premičnino je darilna pogodba za avto. Treba je poudariti, da darilna pogodba sama po sebi terja strogo obliko, kar pomeni, da o njej ne govorimo tedaj, ko se darovalec in obdarovanec le ustno dogovorita o darilu. O darilni pogodbi lahko govorimo šele tedaj, ko je ta sklenjena v pisni obliki in je predmet darila izročen obdarovancu. V pisni obliki mora biti zapisana zato, da darovalec svojih dragocenosti ne podarja nepremišljeno in si nato kadar koli premisli ter darilo vzame nazaj. Darilna pogodba ni enostranski pravni akt, to pa zato, ker se mora tudi sam obdarovanec z njo strinjati in sprejeti podarjeno darilo. Darilna pogodba je torej veljavna le v primeru, ko obdarovanec darila ne odkloni in je hkrati prejeto darilo neodplačno.

Darilna pogodba in davek

Darilna pogodba pa je obligacijski posel, na katerega je treba plačati tudi davek. Višina davka je v glavnem odvisna od dednega reda v odnosu darovalca in obdarovanca, dedno pravo pa v Sloveniji v glavnem opredeljuje tri glavne dedne rede. V prvi dedni red sodijo zapustnikovi potomci, zakonec, posvojenci in zunajzakonski partnerji. V drugem dednem redu so zapustnikovi starši, posvojitelji in njihovi potomci, v tretji dedni red pa sodijo stari starši, bratranci in sestrične. V kolikor želijo dediči okvirno izvedeti, kakšen davek bodo plačali, je najbolje, da pogledajo v Zakon o davku na dediščine in darila. V grobem pa velja pravilo, da so davka na darilne pogodbe oproščeni dediči prvega dednega reda (torej potomci zapustnika, pastorki, posvojenci …), za ostale dedne rede pa morajo dediči po navadi plačati davek na dediščine in darila. Če se dedič odloči, da bo darilo neodplačano odstopil državi, pravni osebi zasebnega prava (verske skupnosti ter dobrodelne, zdravstvene, izobraževalne ali raziskovalne ustanove ipd.) ali občini, je tudi v tem primeru v popolnosti oproščen davka. Davka ni treba plačati tudi tedaj, ko je predmet darilne pogodbe kmetijsko zemljišče in se dedič ob tem ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Pri tem je treba poudariti, da mora dedič za kmetijsko zemljišče plačati davek, če se v roku petih let odloči, da se ne bo več ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo. V tem primeru mora davek plačati za nazaj, kot da se že v času prejema darila ne bi ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo. Pri določanju osnove za izračun davka se uporabi vrednost darila. Vrednost se določa v času, ko je darilo dejansko predano obdarovancu, pri izračunu pa se ne upošteva vrednosti dolgov, stroškov in ostalih bremen. Osnova je torej čista vrednost po vseh nastalih stroških in dolgovih. Ko je predmet darilne pogodbe premičnina, je vrednost določena na podlagi ocenjene tržne vrednosti, zmanjšane za 5.000 eur. Med tovrstne premičnine sodi vse, razen denar. V kolikor je tržna vrednost premičnine po plačilu vseh obveznosti nižja od 5.000 eur, takšna premičnina ni obdavčena.

Izpodbijanje darilne pogodbe

Darilno pogodbo pa je seveda možno tako preklicati kot tudi izpodbijati. Pri tem je pomembno, da teh dveh pojmov ne pomešamo. Ko govorimo o preklicu, morajo obstajati zakonsko utemeljeni razlogi za takšno dejanje. Mednje v glavnem štejemo stisko darovalca, preklic zaradi hude nehvaležnosti obdarovanca ali preklic zaradi pozneje rojenih otrok. Izpodbijanje darilne pogodbe pa je možno tedaj, ko jo je zapustnik sklenil v trenutku poslovne nesposobnosti ali nerazsodnosti. Lahko se tudi zgodi, da je zapustnik z darilno pogodbo izrinil svoje nujne dediče. V kolikor za izključitev nujnih dedičev ni imel temeljitega razloga, lahko dediči takšno darilno pogodbo izpodbijajo. Na podlagi izpodbijanja darilne pogodbe se lahko slednja razveljavi, obdarovanec pa mora predmet darilne pogodbe vrniti in posledično ta postane del dediščine, ki jo dedujejo nujni dediči. Treba je še poudariti, da obstajajo tudi posledice izpodbijanja darilne pogodbe. Če obdarovanec ni vedel, da iz naslova darilne pogodbe oškoduje nujne dediče, morajo ti obdarjencu z razveljavitvijo darilne pogodbe dati določeno nadomestilo. Ključno je torej, da nobena stran po razveljavitvi ni oškodovana. Če je obdarjenec zapustnika z zvijačo prepričal, da podpiše darilno pogodbo in zapustnik pri tem ni bil ustrezno poslovno sposoben, iz tega naslova postane odgovoren za nastalo škodo. Izpodbijanje darilne pogodbe je možno v roku enega leta od trenutka, ko je oseba izvedela za razlog razveljavitve. Treba je poudariti tudi, da ta pravica izzveni v roku treh let od sklenitve darilne pogodbe. Izpodbijanje darilne pogodbe je, kot že omenjeno, najpogostejše v postopkih dedovanja. Če med dediči obstaja spor o tem, kakšno premoženje sodi v zapuščinski postopek, sodišče navadno prekine zapuščinsko obravnavo in dediče za reševanje spora napoti na upravni postopek. Izpodbijanje darilne pogodbe torej navadno poteka znotraj pravdnega postopka. Dedičem z vprašanji glede izpodbijanja darilne pogodbe vedno svetujemo, da poiščejo pravno pomoč ali se obrnejo na pravni telefon ter tako na hiter in učinkovit način dobijo odgovore na svoja vprašanja.

Related posts

POKLIČITE