Dedovanje nepremičnine

Dedovanje nepremičnine

Vsaj enkrat v življenju se vsakdo sooči z postopkom dedovanja, zato je prav, da se seznanimo z osnovnimi in potrebnimi informacijami ki se navezujejo na zakonitosti dedovanja, njegov proces, ter vprašanjem kaj vse moramo vedeti ko postanemo dedič.

Zakon o dedovanju določa, da se lahko stvari in pravice, ki pripadajo posamezniku dedujejo.

Za primer dedovanja nepremičnine mora biti izpolnjeni osnovni pogoji in sicer da:

  • Zapustnik umre,
  • obstaja dedič,
  • da ima dedič dedni naslov in je dedno sposoben, oziroma ni dedno nevreden.

Zakon o dedovanju obravnava dve obliki dedovanja in sicer:

  • Zakonito dedovanje, ki je pravni institut, pri katerem sodišče ugotovi kdo in v kolikšni meri je dedič premoženja, ki ga je zapustnik zapustil).
  • Oporočno dedovanje (dedovanje na podlagi oporoke, kjer ima oporoka prednost pred zakonom).

Pravila dedovanja nepremičnine ureja Zakon o dedovanju in ta razvršča dediče v tri dedne razrede:

  • V prvem dednem redu dedujejo zapustnikov zakonec in otroki.
  • V drugem vrstnem redu dedujejo zakonec in starši zapustnika (če jih ni, dedujejo otroci staršev, torej zapustnikovi bratje in sestre).
  • V tretjem vrstnem redu dedujejo stari starši in v primeru da teh ni, njihovi otroci, torej stric in teta zapustnika.

V primeru, da tudi stari starši ne obstajajo, zapuščina pripada državi.

Pravila dedovanja nepremičnine določajo tudi da :

  • Je zunajzakonsko partnerstvo izenačeno z zakonskim, razen v primerih, ko zunajzakonska skupnost traja kratek čas, je potrebno le to dokazati,
  • ima prava posvojitev glede dedovanja enako veljavo kot naravno sorodstvo.

Kot že rečeno je osnovni pogoj za nastanek dedovanja nepremičnine zapustnikova smrt oziroma razglasitev pogrešanega za mrtvega (dokler je zapustnik živ, dedovanje nepremičnine ni mogoče).

Dedovanje nepremičnine, kadar je umrli napisal oporoko se razdeli tako, kot je zapisano v oporoki. V tem primeru je izjemno pomembno, da je oporoka napisana in sestavljena pravilno, tako kot to določa zakon. Obstaja tudi možnost razdedinjenja, vendar morajo zato obstajati dopustni razlogi. Kljub volji zapustnika, pa obstaja možnost, da nekateri dediči, ki ne podedujejo ničesar zahtevajo nujni delež (primer: ko oče prepusti vse  svoje premoženje le enemu sinu in drugemu nič).

Dedovanje dela nepremičnine

Glede na način dedovanja se določi delež podedovane nepremičnine, kajti za vsako nepremičnino se v zapuščinskem postopku ugotavlja način dedovanja in dediče ter v končni fazi določitev dednega deleža. Ne glede na določitev deležev, je med dediči možen sporazum in  soglasni dogovor, da nepremičnino deduje ena osebe, ostale dediče pa ta izplača v sorazmernem deležu. V primeru, ko se v nepremičnino naseli eden od solastnikov, se o najemnini in ostalih stroških dogovorijo drugi solastniki. Če sporazuma ni možno doseči, lahko solastnik, ki nepremičnine ne uporablja zahteva plačilo uporabnine ali v sodnem postopku predlaga delitev solastnine. Delitev se izvede v dveh delih.

Sprva so potrebne geodetske storitve, kjer se delitev stavbe vpiše v kataster stavb, kjer se izdela predpisan elaborat in sklene sporazum, na osnovi katerega se izvede vpis etažne delitve stavbe in posameznih lastnikov na odmerjenih delih v zemljiško knjigo.

Davek na dedovanje nepremičnine

Davek na dedovanje nepremičnin ureja Zakon o davku na dediščine in darila ter obdavčuje premoženje, ki ga je fizična oseba prejela od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dogodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Davek na dediščine in darila, se plačuje po stopnjah, ki so določene v zakonu glede na osnovo, ugotovljeno v davčnem postopku. Davčna osnova  je vrednost premoženja, ki ga je dedič podedoval, na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju, pri čemer se odbijejo vsi dolgovi, stroški in bremena. V primeru, da se dedič z določeno in ugotovljeno osnovo (vrednostjo nepremičnine) ne strinja, se lahko pritoži in se naknadno na osnovi mnenja cenilca nepremičnin oceni tržna vrednost.

Davčni organ odmeri davek na dediščino na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju in tako zavezancu ni potrebno vlagati davčne napovedi. Davek se odmeri v 30 dneh po prejemu sklepa.

Kadar je dedič obdarjenec prvega reda (dedovanje ali darilo), je plačilo davka oproščeno in se cenitev nepremičnine ne izvaja.

V večini primerov se dedovanje odvija brez zapletov, a kljub temu imajo dediči ali njihovi svojci kar nekaj nejasnosti, skrbi in neodgovorjenih vprašanj. In ravno zato vam v naši odvetniški pisarni rade volje prisluhnemo, vam pomagamo in vodimo skozi celoten postopek dedovanja nepremičnine.

Related posts

POKLIČITE