dedovanje

Dedovanje nepremičnine

Ste morda podedovali nepremičnino? Vas zanima, koliko davka boste morali plačati? Bi radi podedovano nepremičnino čim prej prodali oziroma prepisali na nekoga drugega? Ste podedovali le določen delež na nepremičnini, vendar ta v naravi ni določen, zato bi želeli predlagati delitev solastnine? Ali pa bi podedovan delež na nepremičnini radi prodali, vendar ne veste, če je to možno, saj se vsi solastniki s tem ne strinjajo? Naša odvetniška pisarna vam lahko pomaga pri vseh naštetih zadevah, vam pravno svetuje ter vas zastopa v vseh izvensodnih in sodnih postopkih.

Dedovanje nepremičnine in davki

V primeru dedovanja nepremičnine je dedič dolžan plačati davek, kot to določa Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD). Višina davka, ki ga mora plačati dedič, je odvisna od vrednosti podedovane nepremičnine, pa tudi od tega, v kateri dedni red spada dedič. Kot osnova za plačilo davka se sicer upošteva 80 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine v času nastanka davčne obveznosti, od katere se odšteje dolgove, stroške in bremena zapustnika.

Prvi dedni red ne plača nobenega davka

Če nekdo podeduje nepremičnino na podlagi oporoke ali po zakonu, je do plačila davka upravičen le v primeru, če gre za dediča prvega reda. V prvi dedni red sodijo otroci in zakonec zapustnika, ki v primeru dedovanja nepremičnine tako državi ne plačajo nobenega davka oziroma so plačila oproščeni.

Davek na dedovanje nepremičnin znaša od 5 do 39 % davčne osnove

Dediči drugega in tretjega dednega reda so v primeru dedovanja nepremičnine dolžni plačati davek v višini od 5 do 39 % davčne osnove. Koliko davka bo kdo moral plačati, je odvisno od vrednosti nepremičnine ter od tega, za kateri dedni red gre, kot to določa 8. člen Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD):

  • II. dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci) plača od 5 do 14 % davka,
  • III dedni red (dedi in babice) plača od 8 do 17 % davka,
  • vse druge osebe ob dedovanju nepremičnine plačajo od 12 do 39 % davka.

Koliko davka boste morali ob dedovanju nepremičnine plačati državi?

Za lažje razumevanje zakonsko predpisanih davčnih stopenj v primeru dedovanja nepremičnine naj navedemo primer: če dedič II. dednega reda podeduje nepremičnino v vrednosti do 50.000 evrov, bo moral plačati 5 ali 6 % davka, če pa gre za dedovanje nepremičnine v vrednosti od 100.000 do 200.000 evrov, bo dedič II. reda dolžan plačati 8 % davka. V 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD) imate dodane zelo pregledne razpredelnice, ki vam lahko pomagajo natančno določiti, koliko davka boste v primeru dedovanja nepremičnine morali plačati državi. Prav tako pa vam pri izračunu davka lahko pomaga tudi naša odvetniška pisarna.

Zapuščinski postopek in dedovanje nepremičnine

Zapuščinski postopek je namenjen temu, da se ugotovi način dedovanja lastnine zapustnika, pa tudi njegovih dolgov. Če je dedič le eden, največkrat ni nobenih zapletov, edina zadeva, na katero velja biti pozoren, je to, ali je imel zapustnik kakšne dolgove, saj dedič podeduje tudi te. V primeru, da več dedičev podeduje eno nepremično, pa velja nekaj več previdnosti.
Ko gre za dedovanje nepremičnine, se lahko dediči na zapuščinski razpravi o tem tudi medsebojno dogovorijo tako, da nepremičnino prevzame le eden od njih, ob tem pa izplača druge dediče. To je pogosto tudi najbolj smiselna možnost, saj to, da ima več dedičev solastništvo ene nepremičnine, največkrat prinese predvsem konflikte in težave. Vseh nepremičnin se namreč v naravi ne da razdeliti, marsikdo od dedičev delitvi solastnine nasprotuje ali pa se pojavijo težave, ko kakšen od njih svoj delež želi prodati, drugi pa se s tem ne strinja. Težave lahko nastajajo tudi pri vzdrževanju nepremičnine, njeni uporabi, oddaji v najem itd. Naša odvetniška pisarna vam zato svetuje, da še pred zapuščinsko razpravo kontaktirate odvetnika, saj tako lahko preprečite nadaljnje zaplete in dedovanje nepremičnine uredite sebi v prid.

Dedovanje nepremičnine in delitev solastnine

V primeru, da ste podedovali nepremičnino, katere lastnikov je več, imate na voljo več možnosti. Ena od njih je tudi delitev solastnine, vendar pa se morajo z njo strinjati vsi dediči. V praksi je to marsikdaj težko doseči, zaradi česar delitev solastnine postane zelo zamudna. Druga možnost je, da se celotna nepremičnina proda, kupnina pa se razdeli med dediče, vendar pa se tudi s to možnostjo vsi dediči le redkokdaj strinjajo. Pri poganjanju z drugimi dediči o delitvi ali prodaji podedovane solastnine vam lahko pravno pomaga tudi naša odvetniška pisarna, ki vas lahko zastopa v postopkih oziroma vam nudi strokovno svetovanje, kaj bi bilo najbolje narediti v določenem primeru. Če je delež solastnine v vaši lasti zelo majhen in imate z njim več težav kot koristi, se je običajno najbolje odločiti za prepis na drugega dediča, s čimer se rešite skrbi. Tudi v takšnem primeru vam lahko pomagajo naši odvetniki.

Darilna pogodba in nujni delež

Če je zapustnik z darilno pogodbo prepisal svojo lastnino na nekoga drugega, dedičem prvega dednega reda še vedno pripada tako imenovani nujni delež. V primeru, da recimo oče prepiše nepremično na enega od otrok z darilno pogodbo, lahko drugi otroci ob njegovi smrti vseeno zahtevajo nujni delež na nepremičnini. Če vas zanima, ali ste upravičeni do nujnega deleža, se obrnite na našo odvetniško pisarno, v kateri bomo podrobno preučili vaš primer ter tako ugotovili, kakšen delež dediščine vam pripada. Prav tako pa se lahko na nas obrnete v primeru, da bi radi sklenili darilno pogodbo, saj je pomembno, da je slednja sestavljena tako, da upošteva tudi morebitne nujne deleže. V nasprotnem primeru je njeno veljavnost možno izpodbijati, zato je strokovno pravno mnenje pri tem zelo pomembno.

Več informacij o nepremičninskem in dednem pravu na povezavah.

Related posts

POKLIČITE